V dokumentu so poudarili še, da je "ruska agresija proti Ukrajini in njeni poskusi izsiljevanja Evrope" s prekinitvijo dobav plina in nafte še pospešila proces zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in zmanjševanje njihove porabe.

Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Irska in Norveška, ki so podpisniki sporazuma, so se zavezali tudi, da bodo okrepili dobavne verige s povečanjem kapacitet v Evropi in razširitvijo nabora držav, iz katerih uvažajo surovine.

Belgijski premier Alexander De Croo je še pred srečanjem poudaril, da se bodo osredotočili na standardizacijo opreme za gradnjo vetrnic, s katero bodo lahko hitreje in ceneje gradili na morju. Države podpisnice so ob tem zapisale, da se zavedajo ogromnih vlaganj v infrastrukturo, ki bodo potrebna za uresničitev zavez.

Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je "brutalna ruska vojna v Ukrajini pokazala, da moramo več energije proizvesti sami", francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da mora vetrnice proizvajati evropska industrija. Večina vetrnic je sicer trenutno proizvedenih na Kitajskem, kar velja tudi za sončne celice.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je dejal, da je širitev proizvodnih kapacitet priložnost tudi za morebiten izvoz električne energije, saj bi Evropa lahko postala regionalni dobavitelj zelene energije.

Na srečanju je sodelovalo tudi približno sto direktorjev podjetij, ki so povezana z vetrno energijo. Organizacija podjetij v sektorju vetrne energije WindEurope sicer meni, da so zaveze izvedljive, toda opozarja, da dogovor nima zagotovljenega vira financiranja, prav tako pa se znotraj sektorja že zdaj pojavljajo težave z iskanjem kadra.

Opozorili so tudi, da države v Evropi pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov stavijo predvsem na nove tehnologije, ne pa na širitev obstoječih kapacitet, še poročajo tuje tiskovne agencije.