Primanjkljaj državnega proračuna je lani po prvih ocenah znašal 2,293 milijarde evrov, kar je po preračunih ministrstva za finance iz preteklega tedna 3,7 odstotka BDP-ja. Brez neposrednega učinka interventnih ukrepov, povezanih z epidemijo (308 milijonov evrov), draginjo (786 milijonov evrov) in poletnimi ujmami (543 milijonov evrov), je po izračunih fiskalnega sveta dosegel 656 milijonov evrov.

Gibanja v državnem proračunu so bila lani tako slabša kot v letu 2022. Skupni primanjkljaj je bil višji za 929 milijonov evrov in je bil po navedbah fiskalnega sveta predvsem posledica 648 milijonov evrov višjega t. i. očiščenega primanjkljaja, torej tistega brez interventnih ukrepov, medtem ko je bil skupni obseg interventnih ukrepov glede na leto 2022 večji za 281 milijonov evrov.

Sorodna novica Lani rekordnim prihodkom navkljub 2,3 milijarde evrov primanjkljaja v državni blagajni

Poslabšanje proračunskega salda v primerjavi z l. 2022 je tako po trditvah fiskalnega sveta v prevladujoči meri izhajalo iz višje rasti "očiščene" porabe, predvsem stroškov dela in transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, predvsem v zdravstveno, deloma pa tudi zaradi nižje rasti prihodkov, še posebej nekaterih glavnih davčnih prihodkov (DDV in davek od dohodkov pravnih oseb) ob umirjanju gospodarske aktivnosti in inflacije.

Je bila pa lanska realizacija državnega proračuna po prvi oceni skladno s pričakovanji fiskalnega sveta precej manj negativna, kot naj bi bila po jesenski oceni ministrstva za finance. Skupni primanjkljaj je bil namreč za 828 milijonov evrov nižji od teh ocen, v pretežni meri zaradi manjše realizacije "očiščene" porabe.

Proračunske bilance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu

V fiskalnem svetu opozarjajo, da je bila ob pripravi proračunskih dokumentov za 2024 in 2025 lani ocena realizacije za 2023 na strani ministrstva za finance tako spet občutno previsoka, kar je po prepričanju tega organa za nadzor nad spoštovanjem fiskalnega pravila vodilo tudi v precenjeno projekcijo ravni "očiščene" porabe za 2024.

Ta namreč, tako fiskalni svet, v določeni meri nima podlag v trenutno veljavnih ukrepih in omogoča sprejemanje dodatnih diskrecijskih ukrepov s trajno negativnim vplivom na javnofinančni položaj tudi znotraj zastavljenih meja sprejetega proračuna. Sprejeta sprememba proračuna za letos na osnovi dejanske realizacije za lani po izračunih fiskalnega sveta omogoča 5,8-odstotno rast porabe brez interventnih ukrepov v tem letu, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa naj bi nakazovala le enoodstotno rast.

Sorodna novica Decembra letna inflacija pri 4,2 odstotka – v primerjavi z letom prej nižja za več kot polovico

Lanska realizacija je tako po oceni fiskalnega sveta nov dokaz neustreznosti proračunskega načrtovanja. Nanj po prepričanju sveta nakazuje tudi to, da proračunske bilance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za 2024. Najobčutnejše spremembe se nanašajo na sprva predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in na sprejeto delno uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo, ki v osnutku proračuna ni bila predvidena.

Ti transferji naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco in lansko realizacijo kljub temu znižali za 10,2 odstotka, kar pa po mnenju fiskalnega sveta ni realistično. Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč po njihovi oceni ti izdatki verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast "očiščene" porabe od trenutno nakazane.

Vse to po opozorilih fiskalnega sveta dodatno povečuje tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ, ki so od začetka epidemije covida-19 že tako vidno večja. "V obdobju 2020–2023 se je namreč rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz in odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, ki imajo trajno negativen vpliv na javne finance," so še navedli v fiskalnem svetu.