Zanimiv pa je zadnji manever Ukrajincev, ki so še danes zjutraj poskušali prepričati delavce o umiku predloga za stečaj s tem, da so jim nakazali le minimalno oziroma zajamčeno plačo za mesec marec, vendar brez plačanih prispevkov in davkov. Toda zaposleni so bili zaradi lažnih ukrajinskih obljub prevečkrat izigrani, zato niso popustili.

Ne le da so bili brez plač in brez plačanih socialnih prispevkov, zadnji mesec zaradi pomanjkanja repromateriala niso imeli niti s čim delati. Prav tako je neobdelanih 300 hektarjev vinogradov, ki so v lasti Agroinda, tako da je letošnja letina že močno vprašljiva. Agonijo ukrajinskega Agroinda je torej popoldne presekalo novogoriško okrožno sodišče, ki je tudi že imenovalo stečajnega upravitelja. To je Andrej Perdan iz družbe Ataurus nepremičnine v Ljubljani.

Perdan: "Stečaj bo zahteven"
Pozno popoldne smo se pogovarjali z Andrejem Perdanom. Povedal je, da pričakuje zahteven stečaj in da se bo z ukrajinskimi lastniki oziroma vodilnimi Agroinda poskušal povezati jutri. V treh dneh mora prevzeti posle v Vipavi. "Glede na to, da so lastniki tujci in da so, kar sem zasledil v javnih medijih, zadeve v Agroindu res pereče, bom moral še posebej previdno preveriti poslovanje. Zakonodaja pa je glede upnikov oziroma prijave njihovih terjatev jasna – tri mesece imajo upniki časa, torej do 24. avgusta letos," je povedal. Dodal je, da zdaj že vodi okoli 20 stečajnih postopkov.

Delavcem dolgujejo 177.000 evrov
Ukrajinski lastniki po ugotovitvah sodišča delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju, dolgujejo 176.904 evre. Okrožna sodnica svétnica Gloria Slavi Velikonja je v obrazložitvi sklepa o stečaju zapisala: "Za meseca januar in februar niso izplačali niti minimalnih plač, prav tako jim niso poravnali davkov in prispevkov. Za december 2015 so delavci prejeli samo minimalno plačo, prav tako pa jim lastniki dolgujejo vse dodatke iz delovnega razmerja."

Sodnica je po naroku, ki je bil prejšnji četrtek, 19. maja, ugotovila tudi, da je dolžnik, to je družba Agroind, dolgoročno plačilno nesposoben, da je vrednost Agroindovega premoženja bistveno manjša od vrednosti obveznosti. V takšnem stanju je že od konca leta 2013, za leto 2014 takšno stanje dokazujeta letno poročilo in bilančno stanje, v letu 2015 se je stanje še poslabšalo, kar vse onemogoča sanacijo družbe in nadaljnje poslovanje.

Izguba večkrat presega osnovni kapital
Sodišče še ugotavlja, da bi bila edina mogoča rešitev dokapitalizacija, ki pa je večinski delničar na skupščini 28. januarja letos ni potrdil. Izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami namreč krepko presega polovico osnovnega kapitala. Iz poslovnega poročila za leto 2014 tako izhaja, da je izguba znašala dobre tri milijone evrov, osnovni kapital pa dober milijon evrov. Prav tako so blokirani tudi transakcijski računi podjetja.

Ukrajinski lastniki krčevito proti stečaju
Ukrajinski lastniki se že vse od marčevskega predloga delavcev za uvedbo stečajnega postopka krčevito borijo proti temu. Zaposleni v Agroindu so nam povedali, da jim je ukrajinski upravitelj celo grozil, če predloga za stečaj ne umaknejo. Vse popoldne smo v Agroind poskušali priklicati Olega Medvedeva, vendar se ni oglasil. Poskušali smo tudi prek prevajalke, ki je prve dni njegovega prihoda v Vipavo, v Agroind, prevajala novinarjem njegove izjave. Vendar zaman. Medvedev je sicer po naroku na sodišču prejšnji teden obljubil izjavo takoj po odločitvi sodišča. Prek posrednikov je pozno popoldne svoj komentar glede odločitve sodišča napovedal za četrtek, 25. maja.

Delavci so si oddahnili
Zaposleni v Agroindu pa so odločitev sodišča sprejeli z olajšanjem. Andrej Furlan, predsednik sveta delavcev, nam je povedal: "Agonija je bila prehuda. Več mesecev smo bili brez plač, brez vsakršnih plačanih prispevkov. V kleti nimamo ne steklenic ne etiket – tako da nimamo s čim delati. Izklopili so nam plin. Rubežniki so pobrali službene avtomobile, v vinogradih pa traktorje. Še najhuje je v Agroindovih vinogradih – ker ni škropiv in drugega repromateriala, nismo mogli škropiti. Niti ni delavcev, ki bi trte obrezovali, vinograde vzdrževali. Bojimo se, da je na 300 hektarjih letošnja letina izgubljena. Ves ta čas pa je ukrajinski lastnik obljubljal, da denar bo … Očitno s figo v žepu. V Vipavo ni prišlo nič. In izgubili smo vse. Zato je stečaj edini mogoč zasuk v tej žalostni zgodbi. Upamo le, da bo stečajni upravitelj čim prej našel najemnika, ki bo našo vinsko klet in vinograde lahko znova oživil. Kajti polnilne linije imamo, zaloge vina imamo, delati znamo."

Deželna banka za Agroind?
Neuradno smo izvedeli, da se za reševanje Agroinda zanima Deželna banka Slovenije, prav tako pa rešitev iščejo občine na Vipavskem, Ajdovskem in Goriškem, zraven je tudi Vipavska hranilnica. Marsikdo se ob tem sprašuje, zakaj se že prej v zgornjem in spodnjem koncu Vipavske doline skupaj z domačimi bankami in podjetji niso dogovorili za nakup Agroinda ob ponudbi DUTB-ja. Spomnimo, Ukrajinci so ga kupili za 1,6 milijona evrov – oziroma toliko so odšteli za terjatve Agroinda. Potem pa so večinski, 96-odstotni, zadružni delež dobili le za en sam evro.

Zadružniki tudi upniki
Prav Kmetijska zadruga Vipava je ena najbolj odgovornih za propad Agroinda. Bila je njegova lastnica – torej je držala v rokah škarje in platno. Na krivca z imenom in priimkom nihče v Vipavski dolini noče pokazati s prstom – vendar so akterji vinske zgodbe na Vipavskem znani: tako direktorji vipavske zadruge kot direktorji Agroinda, ki jih je zadružno vodstvo nastavljajo. Ob stečaju Agroinda pa se prav zadružniki pojavljajo kot eni glavnih upnikov, saj jim Agroind dolguje več kot pol milijona evrov za oddano grozdje v prejšnjih letih. Predvsem pa jih zdaj skrbi, ali se bo Agroind po stečaju do jeseni toliko postavil na noge, da bo lahko sprejemal letošnjo letino … Kam sicer z vipavskim grozdjem? Z žulji 300 zadružnikov?

Prava ironija pa je, da bo največji upnik družba Vipavski vinogradi s sedežem oziroma s poštnim nabiralnikom v Novi Gorici, prek katere so Ukrajinci kupili terjatve Agroinda in ki je v tesni navezi z ukrajinsko družbo Demis Group oziroma njeno podružnico na Cipru. Terjatve so kupili za 1,6 milijona, celotna vrednost pa je bila krepko več kot pet milijonov evrov. In toliko jih bodo Ukrajinci seveda prijavili. Za opeharjene delavce in zadružnike tako najverjetneje ne bo ostalo nič.