Britanski in francoski voditelj sta pozdravila dobro sodelovanje med svojima državama. Foto: Reuters
Britanski in francoski voditelj sta pozdravila dobro sodelovanje med svojima državama. Foto: Reuters
Nicolas Sarkozy in David Cameron
Sarkozy in Cameron sta govorila predvsem o odločitvi konservativcev, da zapustijo svojo skupino v EP-ju. Foto: Reuters

Washington je po mnenju omenjenih voditeljev dajal očitno prednost Boeingu pred navezo med ameriškim podjetjem Northrop Gruman in Airbusom v natečaju za izdelavo zračnih tankerjev za ameriške zračne sile. Northrop Gruman je v ponedeljek odstopil od natečaja. V podjetju, ki se je za 35 milijard dolarjev vreden posel potegovalo skupaj z evropskim Airbusom oziroma njegovim krovnim koncernom EADS, so izrazili prepričanje, da je bil razpis pisan na kožo konkurenčnemu ameriškemu podjetju Boeing.

Sarkozy: ZDA govorijo eno, delajo pa drugo
"Priznam, da mi ta odločitev ni bila všeč. To ni pravi način. Gre za metode, ki niso dobre za partnerje ZDA, veliko državo, s katero imamo bližnji in prijateljski odnos," je povedal francoski predsednik. Dodal je, da to ni način, na katerega ravnaš s partnerji, hkrati pa je Washington okrcal, da si ne bi smel lastiti vodilne vloge v boju proti protekcionizmu, nato pa ravnati drugače. Tudi Brown je razočaran nad razvojem dogodkov. "Verjamemo v svobodno trgovino, odprte trge in odprto konkurenco," je zatrdil.

Sarkozy in Brown sta na skupni tiskovni konferenci v Londonu, kamor je francoski predsednik dopotoval na uradni obisk, pozdravila sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo. Voditelja sta izmenjala tudi svoje poglede na različna vprašanja, kot so gospodarstvo, jedrska energija in Bližnji vzhod.

Sarkozy se je sešel tudi z voditeljem torijcev Davidom Cameronom, ki si na bližajočih volitvah obeta zmago, in izrazil obžalovanje zaradi odločitve konservativcev, da zapustijo desno sredinsko skupino v Evropskem parlamentu.

London nasprotuje direktivi o upravljavcih skladov
Glede nove direktive EU-ja o upravljavcih alternativnih naložbenih skladov, katere namen je vzpostaviti celovit ter učinkovit regulatorni in nadzorni okvir za upravljavce skladov zasebnega kapitala in skladov hedge, sta se strinjala, da je mogoča kompromisna rešitev.
Predlogu direktive, ki jo je Evropska komisija predstavila že aprila lani, najbolj nasprotuje Velika Britanija, navdušeni niso niti v ZDA.

Skladi iz tretjih držav na evropske trge po treh letih
V skladu s predlogom direktive bodo morali med drugim vsi upravljavci hedgeskladov v EU-ju za svoje delovanje dobiti posebno dovoljenje in bodo podvrženi harmoniziranim regulatornim standardom, s čimer naj bi odpravili pomanjkljivosti v nacionalnih regulatornih okvirih. Hkrati naj bi direktiva upravljavcem alternativnih naložbenih skladov, ki bodo registrirani v eni izmed držav članic EU-ja in bodo spoštovali regulatorni okvir, omogočila trženje svojih skladov vlagateljem povsod po evropski povezavi. Skladi iz tretjih držav bodo lahko na trg EU-ja vstopili šele po triletnem prehodnem obdobju.

Nad zadnjim določilom so ogorčeni predvsem v ZDA, Veliko Britanijo in londonski City pa skrbi predvsem to, da bo potni list za sklade veljal le za tiste, ki so registrirani v EU-ju. V Cityju, največjem evropskem finančnem središču, namreč deluje množica skladov, ki so iz davčnih razlogov registrirani zunaj Unije.