Tuji vlagatelji (predvsem japonski) so iz francoskih obveznic, ki so vsaj v preteklosti veljale za ene najvarnejših v Evropi, v tednu do torka poskrbeli za največji odliv sredstev v več kot dveh letih. Zahtevana donosnost francoske desetletne obveznice je presegla tri odstotke, tako da se je izenačila z donosnostjo nekoč zloglasne grške obveznice. Agenciji Fitch in Moody's sta prejšnji mesec z negativnimi obeti ocenili francoski dolg, pri čemer opozarjata na politični kaos in izzive pri obvladovanju visokega proračunskega primanjkljaja, ki bo letos presegel šest odstotkov BDP-ja, javni dolg, ki presega 110 odstotkov BDP-ja, pa bo s tem še bolj ogrožen. V primerjavi z nemško 10-letno obveznico je bila razlika v zahtevani donosnosti (spread) francoske obveznice zadnji teden največja po letu 2012. Dosegla je 84 bazičnih točk, kar je 40 točk več kot v trenutku, ko je Macron junija razpustil parlament.

Pariz poleti izgubil status številke ena v Evropi
Neugodne gospodarske napovedi hromijo tudi pariško borzo. Če smo pred dnevi pisali, kako je vseevropski indeks STOXX 600 po donosnosti daleč za newyorškim S & P-jem, pa je vendarle STOXX 600 v pozitivnem območju, kar ne velja za elitni pariški indeks CAC40, ki je letos izgubil pet odstotkov. V zgodovini se je zelo redko zgodilo, da bi pariški trg tako zaostajal za evropskim trgom, pri čemer je trojica delnic z največjo tržno kapitalizacijo (LVHM, L'Oreal, TotalEnergies) v precej občutnejšem minusu. L'Orealove delnice so od 1. januarja izgubile 25 odstotkov. Pariz je bil slabi dve leti najvrednejši evropski delniški trg, sredi junija ga je s 3,18 bilijona tržne kapitalizacije spet prehitel London. Analitiki banke Barclays so zapisali, da imajo nemški blue-čipi lepše obete kot francoski. Seveda je v Frankfurtu predvsem pri avtomobilskih delnicah opaziti visok letošnji padec, a na drugi strani je kar nekaj zvezd. Izstopajo Siemens Energy (letos +329 %), Rheinmetall (+108) in SAP (+64 %).

Dow Jones novembra pridobil 7,5 odstotka
Če je na vodilnih evropskih borzah letošnja predstava delniških indeksov bolj medla, pa je v ZDA popolnoma drugače. Indeks S & P 500 je za 27 odstotkov v plusu, pri čemer prihaja veseli december, ko indeksi tradicionalno pridobivajo. Vprašanje sicer, ali ni bil ves "potencial" za rast izčrpan že novembra, ko je Dow Jones po Trumpovi zmagi poskočil 7,5 odstotka, S & P 500 pa za več kot pet odstotkov. Oba sta v petek, ko so pridobivali predvsem proizvajalci čipov (Bidnova administracija ni bila tako stroga pri dodatnih omejitvah prodaje tovrstne opreme Kitajcem, kot se je sprva pričakovalo), postavila novi rekordni vrednosti. Dobro podlago za nadaljnjo rast indeksov bi lahko dal črni petek. Po anketah sodeč, naj bi na ta praznik trgovcev v fizičnih trgovinah nakupovalo 131,7 milijona Američanov, kar je 18 milijonov več kot leta 2019. Skoraj ni dvoma, da bo vsota nakupov največja v zgodovini.

Rubelj v prostem padu
Na deviznih trgih izstopa padec ruskega rublja na najnižjo raven po ruski invaziji v Ukrajini, potem ko so ZDA uvedle nove sankcije proti številnim ruskim bankam, tudi tretji največji Gazprombank. V sredo je bilo treba za dolar plačati 113 rubljev, za evro pa že skoraj 120 rubljev, kar je 20 odstotkov več kot na začetku leta. Ruska centralna banka pravi, da posebni ukrepi niso potrebni, čeprav niti nima več pravega manevrskega prostora, saj je obrestne mere navila že na 21 odstotkov. Bitcoin je doživel popravek, nato pa se v drugi polovici tedna spet približal meji 100 tisoč dolarjev. Vsekakor je bitcoin spet potrdil, da je november ob aprilu zanj najboljši mesec – cena se je s 70 tisoč povzpela na včerajšnjih slabih 97 tisoč dolarjev, kar je skoraj 40-odstotna rast. Želja, da bo prav 28. november prinesel preboj meje 100 tisoč dolarjev, pa se le ni uresničila. Bitcoin je namreč 28. novembra 2013 prvič presegel vrednost 1000 dolarjev, 28. novembra 2017 pa vrednost 10 tisoč dolarjev. Tokrat je meja zelo trdovratna, prodajni pritisk pa močan.