Fitnesi opozarjajo, da dosedanja pomoč države ne bo dovolj za preživetje dejavnosti. Foto: Radio Maribor
Fitnesi opozarjajo, da dosedanja pomoč države ne bo dovolj za preživetje dejavnosti. Foto: Radio Maribor

Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije je vladi postavila vprašanje, kdo bo skrbel za psihofizično zdravje ljudi po pandemiji. "Podjetja, ki se ukvarjajo s športno-rekreativno fitnesdejavnostjo, so namreč na robu preživetja, saj je dosedanja pomoč države za ta model poslovanja zgolj kaplja v morje," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

"Ne moremo delati na daljavo ali prodajati svojih storitev prek spleta. Naše delo je popolnoma onemogočeno, saj nimamo nobenega produkta, ki bi ga lahko dali ljudem v roke, da bi ga vzeli domov in si z njim pomagali," pa so besede frizerjev povzeli v reviji Frizer.

Neposluh odločevalcev za iskanje skupnih rešitev

Ne moremo delati na daljavo ali prodajati svojih storitev prek spleta. Naše delo je popolnoma onemogočeno, saj nimamo nobenega produkta, ki bi ga lahko dali ljudem v roke, da bi ga vzeli domov in si z njim pomagali.

Frizerji

Ti so izpostavili, da se odločevalci v vsem tem času niti enkrat niso posvetovali s frizerji niti niso poskušali najti skupne rešitve za opravljanje poklica med epidemijo. Tako frizerji kot lastniki fitnesov, ki jih je v Sloveniji več kot 150, so izpostavili, da pomoč, ki jo je zagotovila vlada v vseh dosedanjih protikoronskih svežnjih, ne zadostuje za preživetje branže.

"Podjetja v našem sektorju so posledično že izčrpala svoje notranje rezerve," so zapisali v novoustanovljeni sekciji in opozorili, da bo "imeti močan sektor fitnesa, rekreacije in regeneracije po pandemiji enormnega pomena".

"Zaradi narave naše industrije, kjer trenerji delujejo kot samostojni podjetniki, ki v enem dnevu opravijo delo v več fitnescentrih, je vezava pomoči branži na število redno zaposlenih popolnoma neustrezna. Po podatkih finančne uprave je v Sloveniji skoraj 4000 trenerjev, ki imajo status samostojnega podjetnika, opravijo pa za 78 milijonov evrov trenerskih storitev, čeprav niso redno zaposleni v športno-rekreativnih centrih," so pojasnili.

Frizerji vladi očitajo, da podpira črni trg, proti čemur se je frizerska stroka dolga leta borila. Foto: Reuters
Frizerji vladi očitajo, da podpira črni trg, proti čemur se je frizerska stroka dolga leta borila. Foto: Reuters
Trgovci: Znaten delež slovenske potrošnje se steka k tujim spletnim trgovcem

Za ponovno odprtje poslovalnic pa se zavzemajo tudi slovenski trgovci. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je spomnil na ugotovitve NIJZ-ja, da trgovina ne predstavlja vira okužb med prebivalci. V prodajalnah je bilo po podatkih inštituta ugotovljenih le 1,9 odstotka okužb med zaposlenimi, podobne rezultate pa na podlagi povratnih informacij iz trgovin zaznava tudi sindikat. "Zato ponovno odprtje podpiramo," so zapisali. Ob tem si želijo, da bi bili njihovi člani upravičeni do dodatka za delo v tveganih razmerah, kot velja za zaposlene v javnem sektorju. Znašati bi moral najmanj 250 evrov mesečno.

Kot so še opozorili, se trenutno znaten delež slovenske potrošnje steka k uveljavljenim tujim spletnim trgovcem in ne k slovenskim ponudnikom oz. podjetjem, ki bi jih morali ravno zdaj podpreti. "Spletne trgovine niso rešitev, saj pogosto zamujajo z dobavo, poleg tega je nakupovanje prek spleta za marsikaterega starša še vedno privilegij, številni manjši slovenski trgovci pa ne ponujajo prodaje prek spleta," so med drugim poudarili.

Frizerji: "Vlada podpira črni trg"

Če država želi, da frizerji preživijo, mora sprejeti drugačne ukrepe, pa je poudaril direktor podjetja Lassana David Cukjati. "Subvencija države pokrije največ 80 odstotkov stroška čakanja na delo delavca in je nerazumno nižja od subvencije, ki jo prejme samostojni podjetnik. Močno bi nam bili v pomoč ukrepi iz prvega vala epidemije, kot je bila oprostitev plačila prispevkov za zdravstveno varstvo in prispevkov za električno energijo," je povzel.

Od vlade pričakujejo, da jim za čas prepovedi opravljanja storitev krije vsaj še del fiksnih stroškov v vrednosti 10 odstotkov izpadlih čistih prihodkov in v celoti povrne stroške čakanja na delo. Meja za pridobitev subvencije za kritje fiksnih stroškov iz najnovejšega svežnja je po njegovem mnenju postavljena na previsokih 40 odstotkov upada letnih prihodkov iz opravljanja dejavnosti, kar naj se zniža na največ 30 odstotkov, poštena meja pa bi bila 20 odstotkov.

Sogovorniki revije Frizer, med katerimi sta bila poleg Cukjatija med drugimi še Mitja Sojer iz Mič Stylinga in direktorica podjetja Aledana Mirjana Kljaić, vladi v največji meri očitajo, da podpira črni trg, proti čemur se je frizerska stroka dolga leta borila. "Črni trg ne nudi zadostne zaščite, ki jo frizerski saloni imajo, saj upoštevajo visok standard higiene. Na tej točki vlada na neki način podpira točno to," so ugotovili.

Predstavniki fitnesdejavnosti prepričani, da lahko vzdržujejo raven higiene za preprečevanje okužb

Namesto da bi država vzpostavila dialog s storitvenim sektorjem, mu zdaj grozijo odpuščanja in stečaji. "Če bi se zgledovali po tujini, bi namesto zaprtja salonov poskrbeli, da bi storitve opravljali varno. Predvsem pa je ključno, da ima država v tem času tudi posluh za iskanje rešitev in pravočasno zagotavljanje pomoči, ki bi storitvenemu sektorju omogočila preživetje in ga rešila pred propadom," so dejali frizerji.

Podobno so ocenili v fitnesdejavnosti. "Želimo si, da odločevalci spoznajo, kako pomembna je organizirana rekreacija za splošno dobro stanje populacije in nam pomagajo preživeti to obdobje. Zahtevamo, da se ob sproščanju ukrepov sektor vzame v obzir takoj, ko bo to mogoče. Ob spoštovanju higienskih priporočil je v športno-rekreativnih fitnescentrih in dvoranah mogoče vzdrževati varno razdaljo in raven higiene za preprečevanje okužb," so zatrdili.