Gaspari je za letos napovedal 4,5-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se naslednji dve leti nekoliko ustavila. Leta 2007 naj bi bila 4,2-odstotna, leta 2008 pa 3,9-odstotna. Inflacija naj bi bila po napovedih Banke Slovenije 2,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 2,7-odstotna. Izračuni še predvidevajo, da se bodo obrestne mere dvignile z letošnjih 3,5 odstotka, in sicer na 4,3 oz. 4,5 odstotka.

Guverner je povedal, da ima Slovenija zelo ugodno gospodarsko rast, kar bi morala izkoristiti za težje čase, ko bo gospodarska rast nižja. To bo vladi uspelo, če bo davek na dodano vrednost ostal enak.

Gaspari je še dejal, da se izjemen cikel visoke gospodarske rasti zlasti v ZDA in Aziji očitno bliža koncu. V Evropi pa je negotovo, ali se lahko rast v prihodnjih treh letih nadaljuje.

Izračuni temeljijo na nekoliko višjih cenah nafte, okoli 70 dolarjev na sod, kar je po mnenju guvernerja Banke Slovenije nekoliko konservativna napoved. Gaspari meni, da kljub nekaterim tveganjem posebno močnih notranjih pritiskov na inflacijska pričakovanja trenutno ni.

Guverner je pozval k postopnemu zniževanju javnofinančnega primanjkljaja. Menil je, da je ta trenutek primeren za takšen podvig, saj stabilne gospodarske razmere to dovoljujejo. Gaspari meni, da je trenutna gospodarska rast "na zgornjem robu mogoče gospodarske rasti brez oviranja stabilnosti cen in plačilnobilančnega položaja".

Guverner tudi o dvigovanju DDV-ja
Gaspari je izpostavil, da bi dvig DDV-ja takoj vplival na višjo stopnjo inflacije, oslabil rast BDP-ja in porabo gospodinjstev ter negativno vplival na gospodarstvo. Guverner meni, da bi bilo morebitni dvig davka na dodano vrednost treba izvesti postopno in na predvidljiv način in da bi bil ob takšni gospodarski rasti dvig DDV-ja "sam po sebi nezaželen".

Guverner je še menil, da se znižanje proračunskega primanjkljaja ne bi smelo zgoditi na račun povečevanja davčnih obremenitev, ampak sorazmernega zmanjšanja porabe. Centralna banka namreč podpira tiste rešitve, ki vodijo v nižje obremenitve dela, saj so davki na porabo v zgornjem delu stopenj, ki jih imajo evropske države.