Minister za razvoj Mitja Gaspari je glede napredovanja Slovenije na lestvici konkurenčnosti z 52. na 51. mesto povedal, da so ti rezultati še vedno slabi in da so opozorilo ne le vladi, temveč celotni slovenski javnosti. "Treba je govoriti tudi o konkurenčnosti, ne le o pokojninski reformi in socialnih transferjih," je pojasnil.

Gaspari: Rezultate moramo vzeti s kančkom rezerve
Kot je dejal, je analiza konkurenčnosti sestavljena tudi iz anketnega dela, v katerem so sodelovali menedžerji iz posameznih držav. "Ker je pri nas psihoza slabega delovanja in okoliščin očitno zelo prisotna ne samo v splošni javnosti, temveč tudi v menedžerskem sloju, moramo s kančkom rezerve vzeti te rezultate, čeprav to ne pomeni, da jih ne jemljemo resno," je poudaril.

Minister je med drugim dejal, da bi morala Slovenija bistveno spremeniti način pogajanj o plačah, saj je ta izjemno zastarel, kar je po njegovem povezano s produktivnostjo in posledično tudi konkurenčnostjo. Kljub temu je prepričan, da ni razlogov, da bi ustvarjali večji pesimizem, kot je treba.

Med priporočili za dvig konkurenčnosti je med drugim izpostavil uvedbo socialne kapice, zmanjšanje administrativnih postopkov, zaščito podizvajalcev pri javnih naročilih in povečanje obsega programov aktivne politike zaposlovanja, pri čemer bi bilo po njegovem treba spremeniti tudi sam trg dela.

Radićeva: Z rezultatom se ne moremo ravno pohvaliti
"Pri vseh teh poročilih in ocenah je treba ohraniti kanček zdrave pameti in ne sprejeti tisto, kar je zapisano, kot edino pravico, ampak je pri tovrstnih analizah potrebno pogledati, kakšna je metodologija za pripravo ocen," je uvodoma pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić.

Po njenih besedah v analizi močno prevladujejo subjektivni kriteriji oz. odgovori, ki temeljijo na anketnih vprašanjih našim menedžerjem. "Kjer odgovori temeljijo na anketah, se močno izrazi pesimizem slovenskega menedžmenta," je opozorila.

Pojasnila je, da so vse slabosti iz analize konkurenčnosti že zajete v vladni izhodni strategiji, "vendar rezultati v enem letu še niso tako vidni". Analiza, kot pravi, kaže tudi nekatera področja, na katerih je Slovenija dobra, kar bomo lahko po njenem mnenju izkoristili pri promociji našega gospodarstva v tujini.

Poudarila je, da se z napredovanjem za eno mesto ne moremo ravno pohvaliti, vendar ta rezultat kaže, da se na tem področju "vseeno nekaj dogaja". Povedala je še, da je učinkovitost vlade sicer še zmeraj šibka, vendar sama, kot naj bi kazala analiza, kljub vsemu ne bo mogla storiti vsega za dvig konkurenčnosti.

"Slovenija mora postati prodornejša"
Partner podjetja McKinsey & Company Peter Kraljič je padec v zadnjih letih Slovenije na lestvici konkurenčnosti komentiral z besedami, da slovensko gospodarstvo tone v povprečju, opozoril pa je tudi na večletno erozijo kakovosti slovenskega gospodarstva, gospodarskega okolja ter delovanja slovenskih ustanov in vlad. Po njegovem mnenju je treba spremeniti trg dela, nadzorne svete in vlaganje v razvoj. Slovenija sicer s poldrugim odstotkom BDP-ja v razvoj vlaga relativno veliko, a ji ne uspe izdelati dovolj kakovostnih izdelkov. Kraljič je dodal, da bi Slovenija lahko v od petih do desetih letih prišla med prvih deset ali petnajst na svetu - kar bi moral biti tudi njen cilj -, a le, če bi se tega lotili na ravni politike slovenskih vlad in posameznih podjetij.

Direktorica in dekanja Poslovne Šole Bled Danica Purg je dodala, da bi Slovenija postala prodorna, če bi v okviru trajnostnega razvoja iskala nove vire in navdihe za nove izdelke, nove načine izdelave ter nove storitve. Prihodnost Slovenije vidi zgolj v inovativnosti, visoki tehnologiji, turizmu, storitvenih dejavnostih in njeni odprtosti v svet. Direktor Instituta "Jožef Stefan" je menil, da bi Slovenija potrebovala boljšo povezanost znanosti in gospodarstva, kar je ključnega pomena za tehnološki preboj. "Treba je ustvariti okolje, v katerem se bo znanje povezalo in dobilo popolnoma nove vrednosti," je povedal ob robu okrogle mize v Trimu v Trebnjem.

JAPTI: Poglejte tudi, kje je Slovenija dobra
"Poglejte ne samo, kje je Slovenija slaba, ampak tudi, kje je dobra. Pri trdih kazalcih je Slovenija najboljša, najslabši pa smo pri subjektivnih ocenah slovenskih gospodarstvenikov," je uvodoma ugotovitve raziskave komentiral Plestenjak iz Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).

Poročilo sicer ne kaže najboljše slike. Slovenija v treh od štirih stebrov (ekonomska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna uspešnost, razvitost infrastrukture) že od leta 2007 bodisi nazaduje ali stagnira. Premik na bolje je uspel pri razvitosti infrastrukture (za tri mesta, na 31. mesto) in pri poslovni učinkovitosti, kjer pa je bil premik bolj klavrn, saj se je Slovenija povzpela le za eno mesto, na 56. Najvišje (8. mesto) se uvrščamo pri ravni cen.
Tudi primerjalno gledano se Slovenija ni odrezala najbolje. Med 22 primerjanimi državami EU-ja sta se na lestvici slabše uvrstili le Grčija in Bolgarija, boljši od nas so tudi v Romuniji. Pri tem na agenciji poudarjajo, da je zanimivo, da imamo najslabše ocene ravno tam, kjer so morali ocenjevati menedžerji, kar se kaže tudi pri drugih raziskavah. Pri subjektivnih ocenah menedžerjev so se tako bolje ocenili celo v Grčiji, je poudaril Plestenjak.

Vahčič: Smo v "šitu"
A po drugi strani je profesor ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Vahčič opozoril, da ne gre za neki narodni značaj, saj se ljudje počasi, zavedno ali nezavedno, začenjajo zavedati, da "smo v šitu". Pri tem pri nas v politiki vlada nezmožnost, da pogledamo resnici v oči in začnemo izvajati potrebne spremembe.
Velika anomalija je po njegovem mnenju tudi to, da v javnem sektorju vladajo pogoji, ki spodbujajo ljudi, da se želijo v njem zaposliti, kar na gospodarstvo deluje zelo nespodbudno. Druga temeljna težava pa je, da so slovenska podjetja v javni lasti že skoraj brez kapitala in zato se moramo, če jih želimo prodati, vprašati, ali jih bo kdo sploh želel kupiti.
Vlada naj začne ukrepati
Na JAPTI-ju zato vladi med drugim predlagajo večjo fleksibilnost pri najemanju in odpuščanju delavcev, manjšo reguliranost poklicev, omejitev socialnih prispevkov, zaščito podizvajalcev pri javnih naročilih, hitrejšo in enostavnejšo pridobitev gradbenih dovoljenj, povečanje učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj ...