V Odmevih se je s predsednikom vlade pogovarjal Igor E. Bergant.

Sorodna novica Marže zunaj avtocest bodo regulirane, na avtocestah sproščene. Cene na ravni 1,8 evra na liter.

Dejstvo je, da bodo naftni derivati prihodnji teden dražji. Rekli ste: iskali smo ravnovesje pri tem, kaj naši potrošniki še lahko prenesejo. Kako ocenjujete to mejo, recimo temu bolečine potrošnikov?
... Vas bom kar popravil, niti približno nas ni vodila bolečina. Ravno obratno. Tisto, kar potrošnik ne samo pri nas, temveč povsod, pričakuje, je predvidljivost in primerljivost s preostalimi državami. Sistem reguliranih marž, na katerega prehajamo s prihodnjim tednom, je ravno to. Nekoč smo ga že imeli in vemo, kaj to pomeni. Vemo, kaj to pomeni za prihodnje tedne in mesece. Iskali smo pa ravnovesje pri tem, ko smo marže določali. Koliko bo prehod iz sedanjega sistema v nov sistem, koliko bremena bodo nosili trgovci z naftnimi derivati? Iskali smo ravnovesje v tem, koliko se bo država odpovedala svojim prispevkom, dajatvam in preostalim davščinam. Država je šla v celoti na minimum. Nižje od tega, kar smo šli, ne moremo in država je v resnici največ prispevala. Cena za porabnika pa mora biti – kot rečeno – primerljiva s sosednjimi državami. Po tem ukrepu bo cena bistveno nižja od italijanske, bistveno nižja od avstrijske in tudi nekoliko nižja od hrvaških cen. To je tisto ravnovesje, ki smo ga iskali: koliko kdo prispeva, da so primerljivi na cenovni ravni. Obenem tako ta model dolgoročno zdrži brez zahtevkov do proračuna, brez neposrednih dotacij iz proračuna in ga lahko vzdržujemo v resnici javnofinančno v nedogled.

Ko govorite o tem ravnovesju: pri ukrepanju ste napovedovali poskus dogovora z vsemi igralci, se pravi tudi s trgovci z gorivi. Je ta odlok že plod takšnega dogovora?
Da, v enem delu. V tistem delu, kjer je bila prošnja od trgovcev, da se odzovemo čim prej. Zakaj? Zato, ker se je ta razkorak med njihovimi zahtevki, kakršni koli že so, in pa njihovimi likvidnostnimi potrebami za nabavo, začel večati. Se pravi, tudi trgovci so si zelo želeli, da čim prej najdemo rešitev. S tega vidika je ta današnji sklep in rešitev, ki začne veljati prihodnji teden, v enem delu plod takega dogovora. Seveda pa nas zdaj čaka še en del. To je: kako obravnavati zahtevke za nazaj? Mi menimo, da so neustrezni, še posebej po velikosti. Kako ta del za nazaj tudi zapremo in spravimo z mize.

Se pravi, o tem se boste še pogajali s trgovci?
Zagotovo bodo ta pogajanja potekala. Ampak samo da se boste zavedali dimenzije problematike. V slabih dveh mesecih se je nabralo teh zahtevkov za 150 milijonov. Če bi nadaljevali, bi to pomenilo 800 milijonov iz proračuna, kar je več, kot potrebujemo za celotno dolgotrajno oskrbo vseh prebivalcev Slovenije. Takšen model je v celoti nevzdržen.

Sorodna novica Cene kmetijskih pridelkov še naraščajo, višji tudi stroški

Ko gre za povišanje cene prehranskih izdelkov, ste tudi napovedali pogovore z živilskimi trgovci.
To pride naslednji teden.

To bo v bistvu ključ teh ukrepov na tem področju?
Ne. Tukaj so stvari nekoliko drugačne. Pri trgovcih z živili imamo eno pomembno razliko. In to je, da pri nafti, naftnih derivatih praktično trg ne deluje. Vsi ponudniki so imeli že do zdaj isto ceno. Nesmiselno je torej govoriti o trgu zunaj avtocest. Pri živilih je nekoliko drugače. Tukaj pa imamo dejansko množico ponudnikov in glej zlomka, niti približno nimajo enakih cen ali enakih marž. Prvi korak, ki ga bomo naredili, je, da bomo vzpostavili zelo jasen prikaz, tudi za ljudi, kje so cene za osnovno košarico nizke – košarica bo standardna – in kje so očitno marže astronomske. O tem bomo ljudi ozaveščali. Ne bomo delali negativne reklame. Delali bomo pozitivno za tiste, ki se bodo izkazali v tej osnovni košarici z najnižjimi cenami in posledično najnižjimi maržami.

Sorodna novica Prvi sveženj ukrepov proti draginji naj bi zajemal pogonska goriva

Za drugo polovico julija načrtujete še predstavitev ukrepov za elektriko in ogrevanje. Zanimivo, direktor Elesa Aleksander Mervar je včeraj za prehodno obdobje napovedal, da bodo cene šle, navajam, blazno gor, od dva- do trikrat. Glede na to, da prihajate iz energetike, kaj lahko v tem primeru stori vlada?
Vlada ima kar nekaj ukrepov. Pripravljamo tudi spremembo zakonodaje na tem področju, zato da bomo električno energijo in zemeljski plin lahko regulirali tudi za gospodinjstva in vse fizične porabnike, na primer v stanovanjskih blokih in podobno za skupne prostore. Zakaj je to pomembno? Seveda so veleprodajni trgi pri električni energiji petkrat povišali ceno v zadnjem letu. Petkrat, za 500 odstotkov. Vendar imamo na tem področju veliko srečo. To je, da imamo svoje, lastne vire, ki so v resnici neobčutljivi na ceno plina – skorajda – in na ceno nafte. Kar pomeni: strošek za proizvodnjo električne energije je kljub temu enormnemu povišanju borznih cen skorajda enak ali pa primerljiv. Ravno na račun tega, da imamo lastno proizvodnjo in da bomo s to lastno proizvodnjo v nekem delu pokrili primarno najprej gospodinjsko porabo po regulirani ceni, ki jo bo določila vlada. Ravno tukaj leži ključ do rešitve in ga imamo v svojih rokah.

Se pravi, cene ne bodo od dva- do trikrat višje?
Za gospodinjstva ne. Medtem ko na primer nekatera velika podjetja že danes plačujejo tudi po štirikrat višjo ceno, kot so jo pred letom dni. Naloga vlade je, da primarno zaščiti gospodinjstva. Vem pa, da bodo tudi za industrijo neki pogovori neposredno na relaciji med proizvajalci in pa industrialci za prihodnja leta.

Ker ste omenili plin, opazno je, da Rusija, od katere evropske države še vedno kupujejo zemeljski plin, prodajo selektivno omejuje ali celo zapira, recimo Poljski in Bolgariji. Tudi izvoz v Italijo je zelo padel. Smo v Sloveniji pripravljeni za nenadne omejitve ali celo prekinitev dobav iz Rusije?
V tem trenutku nobena evropska država ni prav zares pripravljena v celoti. Dobra novica za Slovenijo je to, da samo 15 odstotkov naše plinske porabe odpade na gospodinjstva. Se pravi, ključno vprašanje je znova, ali se moramo bati, da bo ljudi zeblo? Odgovor je ne. Poskrbeli bomo, da bomo imeli dovolj zalog za teh 15 odstotkov za zimo, in poskrbeli bomo, da bodo te po znosnih cenah. V lanski zimi niso bile posod. Imeli smo kraje, kjer so bile cene popolnoma normalne, in imeli smo kraje, kot so bili Jesenice, Maribor, Vrhnika, kjer so ljudje že lani plačevali dva- ali tri- ali štirikrat več kot v pretekli zimi.

Jutri in pojutrišnjem boste Bruslju na prvem uradnem obisku v tujini. Srečali se boste s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, v četrtek potem s Charlesom Michelom, predsednikom Evropskega sveta. Pravite, da imate velika pričakovanja od njiju. Ste pa edini predsednik vlade članic Evropske unije, ki prihaja iz energetike. Najbrž bo vaša sogovornika zelo zanimalo, kako vidite kakšno skupno evropsko rešitev na tem področju?
Mogoče. Jaz si vseeno ne domišljam, da bi na prvem obisku komer koli v tujini pametoval, še manj solil pamet, svetoval. Res je obisk namenjen spoznavanju, zato ker nas čaka že naslednji teden – in ta je pomembnejši – zasedanje Evropskega sveta. Tam bo pa priložnost, ko bomo skupaj s kolegi predsedniki vlad, da spregovorimo tudi kakšno besedo o tem. Vsaka država ima svoj energetski miks in vsaka evropska država ima tudi svoje izzive. Obstajajo pa rešitve, ki jih lahko na evropski ravni dejansko potegnemo v skupno dobro.

Sorodna novica Nov poziv glede slovenske politike do Ukrajine. Tanja Fajon: Oblikovali bomo strateški svet.

Predstavljam si, da bo jutri in pojutrišnjem tudi vprašanje, v katerih bistvenih stališčih glede največjih evropskih in svetovnih tem se vaša vlada razlikuje od prejšnje. Kaj jim boste odgovorili?

Zelo enostavno. Eno je ključno stališče. Nisem jaz sam s svojimi osebnimi stališči tisti, ki predstavlja Slovenijo, ampak sem samo predstavnik Slovenije, kjer se pa zunanja politika dejansko potrjuje v parlamentu. In ravno zato smo v Gibanju Svoboda zahtevali, da se v torek, se pravi po vrnitvi s prvega Bruslja in pred odhodom drugič v Bruselj, sestane odbor za zunanjo politiko, kjer bomo točno ta vprašanja na odprti javni sceni debatirali in potem bom s temi stališči – kar se tiče zunanje politike – šel tudi v Bruselj. Ena stvar je pa jasna, to je zagotovo v primerjavi s prej. Če smo se prej ozirali proti vzhodu, je stališče naše vlade samo eno. Mi smo del jedrne Evrope. Nas ne zanima nič drugega kot to, kam pluje jedrna Evropa. Tu bomo sodelovali na polno.

Kot ste rekli, je glede Ukrajine cilj enotno stališče Slovenije še pred vnovičnim odhodom prihodnji teden na vrh Evropske unije. Ali tukaj pričakujete kakršne koli težave tako v koaliciji kot tudi na parlamentarni ravni?

Sploh ne. Mi smo imeli danes to diskusijo tudi na vladi, krajšo diskusijo. Enotnost v koaliciji je popolna. Ker danes je največje politično vprašanje, kaj je s kandidaturo Ukrajine za pridruženo članstvo, in to seveda podpiramo, začetek teh pogovorov. Hkrati – in to smo tudi izrazili v razgovorih in stališčih – pa si želimo, da ne bi pozabili na Zahodni Balkan, posebej na Bosno in Hercegovino, in ne samo nanjo; da se podoben status in podoben tempo končevanja teh pogovorov pelje na obeh področjih.

Sorodna novica Ukrajinski begunci bodo priznanje o začasni zaščiti odslej dokazovali z izkaznico

Sorodna novica V 20 letih je slovenska organizacija ITF očistila 148 kvadratnih kilometrov miniranih površin

Po telefonu ste se pogovarjali z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem. Kaj je bila tema pogovorov?

Tudi ta pogovor je bil spoznaven. Je bil pa zanimiv. Med drugim sva govorila tudi o pomoči, ki je že bila iz Slovenije podana. Izrazil je veliko zadovoljstvo in hvaležnost. Sam je poudaril na primer željo po tem, če bi želeli sodelovati pri deminiranju. Očitno je bil zelo dobro obveščen o tem, katere so tiste kapacitete, ki jih je Slovenija nekoč že ponujala. Glede tega smo lahko našli skupen jezik. Zahvalil se je tudi, in bom poudaril, vsem ljudem v Sloveniji za topel sprejem ukrajinskih beguncev. Ker jaz sem mu zelo po pravici povedal, da žal vlada še ni naredila vsega. Tudi danes smo imeli to točko, da pospešimo odpravo administrativnih ovir, da bodo lahko begunci prišli v normalnem času do statusa in tudi denarnih nakazil, ki jim pripadajo. Ampak najpomembnejše – čutiti je bilo njegovo neizmerno hvaležnost Slovencem in Slovenkam. Ker marsikje – žal – ukrajinski begunci niso tako toplo sprejeti. Mislim, da je to tisto najboljše sporočilo, ki smo ga lahko dali.

Čez poletje naj bi vaša vlada pripravila strategijo za jesensko spoprijemanje s covidom-19. V nekaterih evropskih državah, denimo v Nemčiji, že govorijo o poletnem valu nove različice. Ali ima vaša vlada pripravljeno tudi kakšno poletno taktiko, če bi se pri nas kaj zalomilo že prej?

Ne, saj mislim, da ima poletje več prednosti, zakaj posebnih taktik ni. Pa nisem epidemiolog, zato ne bom pametoval. Dejstvo pa je, da je vse pripravljeno za to, da v juliju sprožimo zakonske postopke, zakon o nalezljivih boleznih, na primer in interventni zakon, s katerimi bomo poskrbeli, da ko pride september, ne glede na covid, ker covid ne bo izginil, samo zdaj je zelo nizek in pritajen. Mi se moramo naučiti s covidom živeti, ne da družbo zapiramo. In ta strategija se bo ukvarjala ravno s tem: kako poskrbeti za šole, domove starejših občanov, kako poskrbeti za zdravstveni sistem, za vse preostale storitve, da čeprav covid žal bo, mi normalno kot družba lahko znotraj normalnih tveganj živimo naprej.

Interventni zakon za zdravstvo, ki ga je minister Bešič Loredan napovedoval za ta teden, bo še ta teden ali ne?
Ne, ta teden je potekala predstavitev v parlamentu vsem koalicijskim strankam. Zakon bo v juliju na eni od izrednih sej, tako da ne bomo ničesar zamudili. Bomo pa naslednji teden imeli prve korake, ki podpirajo ta zakon.

Rekli ste, da glasovanje o novem zakonu o vladi, ki bi vam omogočil oblikovanje vlade po recimo vaših načrtih, pričakujte konec naslednjega tedna. Menite, da v opoziciji nima zakonske podlage za nadaljnjo obstrukcijo tega zakona?

Nisem pravnik, ampak eno od pravnih mnenj je, da v takem primeru ne more biti uspešno. Ampak saj je vseeno, mi delamo že danes. In delali bomo enako trdno in enako zavzeto, tudi če bo ta zakon mesec ali dva pozneje. Zakaj? Zato, ker imamo ministre že v vladi in zgodila se bo samo reorganizacija, ki bo formalna, medtem ko večji del nalog, ne vse, tudi ob novem zakonu že poteka.