"Mislim, da bomo v naslednjih treh letih jasno opredelili, pod kakšnimi pogoji bo Slovenija začela vlagati v nov blok jedrske elektrarne," je v intervjuju dejal Golob. "Verjamem, da bo pri projektu sodelovalo veliko vlagateljev iz drugih držav, in prav mogoče, da bo tudi kdo iz Avstrije," je še povedal premier. Odločitev o projektu naj bi sprejeli še pred volitvami spomladi 2026, leto pozneje pa naj bi o tem odločali na referendumu, je poročala APA.

Slovenija namerava sodelovanje pri projektu omogočiti le zahodnim vlagateljem

Na očitke, da vlada pri postopku zavlačuje, je odgovoril, da nobena jedrska elektrarna v Evropi v bližnji preteklosti ni bila zgrajena v predvidenem roku in v okviru prvotno zastavljenega proračuna. "K projektu želimo pristopiti na ekonomsko najbolj smiseln način," je poudaril. Dodal je, da namerava Slovenija sodelovanje pri projektu omogočiti le zahodnim vlagateljem vključno z Japonsko in Južno Korejo.

Sorodna novica Golob na Dunaju: Podaljševanje nadzora na meji je neupravičeno in neučinkovito

Ob tem je ostro zavrnil očitke nasprotnikov jedrske energije. "Glede na to, da se danes dobesedno in nepovratno igramo s planetom, ki ga bomo zapustili svojim otrokom, se mi zdi neodgovorno, da ne bi uporabili vseh tehnologij, ki so nam na voljo za blažitev podnebnih sprememb," je poudaril.

Jedrska energija nedvomno ima tudi slabosti, vendar po Golobovih besedah zagotovo ne pospešuje podnebnih sprememb. "Upam in verjamem, da bomo tudi druge države prepričali, da je treba jedrsko energijo vsaj za 30-letno prehodno obdobje obravnavati kot enakovredno tehnologijo, ki pomaga zmanjševati izpuste toplogrednih plinov in ni del težave," je dodal.

Avstrijsko nasprotovanje gradnji drugega bloka

Iz Avstrije je bilo v preteklosti večkrat slišati pomisleke o načrtovani gradnji drugega bloka s poudarkom na varnostnih tveganjih. Glavni razlog je lega krške jedrske elektrarne na potresnem območju, a slovenski strokovnjaki poudarjajo, da so potresno varnost večkrat potrdili varnostni pregledi.