Kot je na mednarodni konferenci Delovne migracije in zaščita delavcev opomnila Anke Rode z ZRSZ-ja, podatki iz poročila Umarja o produktivnosti iz leta 2022 za trg dela kažejo, da bo gospodarsko rast v prihodnje mogoče dosegati le z bolj proaktivno migracijsko politiko. "Privabiti si želimo vrhunske strokovnjake, manjkajoče delavce v gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, kritično je zaposlovanje potrebne delovne sile v zdravstvu, negovalnega osebja," je poudarila in izrazila željo, da bi Slovenija šla na pot premišljeno in s ciljno usmerjenimi ukrepi za privabljanje manjkajoče delovne sile.

Država je potrebam delodajalcev prisluhnila s pred kratkim sprejeto novelo zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev, na podlagi katere poklici v zdravstvu in in socialnem varstvu v javni mreži ne potrebujejo več do pred kratkim zahtevanih soglasij in dovoljenj za zaposlitev. Na zavodu za zaposlovanje pa si, tako Rode, želijo, da bi država posluh našla tudi za druge kritične sektorje, v katerih je pomanjkanje kadra (predelovalna dejavnost, gostinstvo, skladiščenje ...).

Glede delavcev migrantov je v pripravi tudi integracijska strategija, je dodala in izrazila upanje, da bo država s tem poskusila rešiti vse izpostavljene težave, na podlagi česar bomo lahko pridobili potrebno delovno silo in omogočili ustrezno vključevanje v družbo.

Pomen integracije tujih delavcev

Na pomembnost jezikovne in kulturne integracije tujih delavcev, s katero bi preprečili njihovo stigmatizacijo in getoizacijo, pa je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Igor Feketija. Tudi on je poudaril, da so ob trenutnih razmerah na trgu dela delovne migracije v Sloveniji neizogibne, zato morajo vsi deležniki – država, delodajalci in sindikati – s skupnimi močmi čim bolj načeti izzive, ki jih prinašajo. Kot je dejal, z zaščito tujih delavcev ne ščitimo samo njih, ampak ustvarjamo boljše pogoje za vse delavce.

Ob tem je spomnil, da je ministrstvo poleg spremembe dveh zakonov v zadnjem obdobju dejavno pristopilo tudi k posodobitvi že veljavnih sporazumov o zaposlovanju z BiH-om in Srbijo. Tukaj so predlagali spremembo določila, na podlagi katerega mora delavec migrant v prvem letu zaposlitve delati pri istem delodajalcu, za katero se je v praksi izkazalo, da vodi v kršitve. "Ti predlogi so sicer še v začetni fazi pogovorov, smo pa prepričani, da gredo v smeri dodatne zaščite pravic delavcev migrantov," je dejal in dodal, da so podali tudi pobude za sklenitev novih sporazumov, pri čemer so že izpostavili stik s Filipini, pogovori potekajo tudi s Turčijo.

Zgodbe na terenu pogosto nimajo veliko skupnega z urejenim trgom dela

Nadzor na področju dela in zaposlovanja tujcev pa je tudi ena od prioritet inšpektorata za delo, je na konferenci izpostavil v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić. Kot je dejal, zbrani podatki s terena kažejo na zgodbe, ki pogosto nimajo veliko skupnega z urejenim trgom dela. Med njimi zaznavajo primere prikritega posredovanja delavcev pod pretvezo pogodb o opravljanju storitev.

"Tuji delavci pogosto prejemajo pogodbe, ki ne vsebujejo osnovnih sestavnih elementov, ki so izključno v slovenščini, pogosto pa se tudi ne zavedajo, kaj v njih sploh piše," je navedel in dodal, da so zavedeni tudi glede plačil, saj so v praksi plačani na uro, kar jih sili v opravljanje čezmernih nadur. Inšpektorji se pri nadzoru nad čezmejnim opravljanjem storitev srečujejo tudi s pomanjkljivo dokumentacijo in manjkajočimi obrazci A1. Zato bi se po Lukićevih besedah morali povezati z organi na mednarodni ravni, da bi bili korak naprej pred podjetji, kot je bil pred kratkim medijsko izpostavljen primer Stominus, njihova "primarna dejavnost je namreč kršenje temeljnih pravic delavcev".

Iskanje delavcev na Filipinih, v Ukrajini in Moldaviji

Delodajalski vidik pa je na konferenci predstavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. Ta je opozoril na izpraznjenost bazenov tujih delavcev v državah nekdanje Jugoslavije, kar posledično vodi v trenutno iskanje delavcev v državah, kot so Filipini, Ukrajina in Moldavija. Ko delavce dobijo, pa se delodajalci srečujejo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj. "Želeli bi si, da bi lahko sklenili delovno razmerje na zaupanje, da bi lahko delavca zaposlili takoj, kar pomeni, da bi zanj jamčil delodajalec," je poudaril Cvar.

Ob tem je dodal, da se delodajalci s področja obrti in podjetništva zavedajo tudi pomena poštenega plačila, a na drugi strani znova opozoril na izjemno visoke stroške plač v državi. Po njegovih besedah ti še vedno ne morejo izplačati plač, zaradi katerih se tuja delovna sila podaja iz Slovenije naprej v druge evropske države. "Na področju razbremenitve plač bo morala ključno vlogo odigrati tudi država, da bomo lahko delavce bolje plačali in jih zadržali pri nas, to bo vodilo tudi k višji dodani vrednosti in plačilni sposobnosti," je še podčrtal.