Lestvico že od leta 1995 sestavljata ameriška ustanova Heritage Foundation in časopis Wall Street Journal. Slovenija si je od mogočih 100 točk prislužila 61,7, kar je 1,2 točke manj kot leta 2012. Manj točk je naša država dobila pri polovici od skupno desetih ocenjenih svoboščin, največje padce si je prislužila pri oceni državne porabe in svobode pred korupcijo.

S tem smo pristali za Mongolijo in pred Gano, v Evropi pa je Slovenija komaj 34. med 43 državami, čeprav je po zbranih točkah nad svetovnim povprečjem, navaja poročilo.

"Slovenija je v negativnem trendu gospodarske svobode od leta 2010, njena ocena pa se je že dve leti zapored znižala za več kot točko," izpostavljajo raziskovalci. "Strukturne reforme so neenotne in institucionalna šibkost še naprej spodkopava obete za dolgoročni gospodarski razvoj." Težava sta po njihovih besedah tudi pravni sistem, ki je "neučinkovit" in "ranljiv za politična vmešavanja", ter korupcija, ki je zaznana kot močno razširjena.

Nekaj pozitivnih besed pa si je Slovenija le prislužila. Tako so raziskovalci opazili, da država pospešuje hitrost sprejemanja strukturnih reform. Izpostavljajo predvsem pokojninsko reformo in reformo trga dela.

Zahodne države "večinoma svobodne"
Sicer na lestvici tudi letos kraljuje Hongkong, ki je zbral 89,3 točke, sledita Singapur z 88 in Avstralija z 82,6 točkami. Med države, ki uživajo gospodarsko svobodo, so raziskovalci umestili še Novo Zelandijo in Švico.

ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Japonska pa so, poleg drugih držav, že umeščene v nižjo skupino držav, ki jih na lestvici označujejo za "večinoma svobodne". V to državo se umešča tudi Avstrija, medtem ko so si preostale naše sosede - Italija, Hrvaška in Madžarska - tako kot Slovenija prislužile oznako "zmerne svobode".

Na samem dnu lestvice 177 ocenjenih držav še naprej vztraja Severna Koreja. Ta je med 100 točkami zbrala 1,5 točke, kar je sicer 0,5 točke več kot lani. Precej nad njo po točkah, a le eno mesto višje na lestvici, je Kuba z 28,5 točke, nad njo pa je z le 0,1 točke naskoka Zimbabve.

Gospodarska svoboda se ne krepi
Na splošno raziskovalci opozarjajo, da države z višjo stopnjo gospodarske svobode "občutno" presegajo druge, ko gre za gospodarsko rast, prihodke na prebivalca, zdravstveno oskrbo, izobraževanje, varovanje okolja in zmanjševanje revščine. "Na žalost podatki kažejo, da se gospodarska svoboda ne krepi močno," poudarjajo. Tako je od leta 2012 le 31 držav izboljšalo svojo oceno za eno točko ali več, padec v takšnem obsegu pa si je prislužilo 35 držav.

Svetovna ocena gospodarske svobode se je s tem zvišala za skromne 0,1 točke. To po navedbah raziskovalcev odraža stagnacijo politik, katere posledica so nižje stopnje gospodarske rasti.