V gospodarstvu zato zahtevajo spremembe zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, pa tudi črtanje člena zakona o DDV-ju, ki ureja odbitek davka pri neplačanih računih, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Med ukrepi za spodbujanje plačilne discipline je vlada namreč predvidela tudi obvezni pobot, v katerega morajo podjetja prijaviti vse zapadle neplačane račune.
Da bi spodbudila te postopke, je predvidela tudi to, da zavezanec, ki ni pravočasno plačal računa niti ga ni prijavil v obvezni pobot, za to obveznost ne sme uveljaviti odbitka vstopnega DDV-ja.

Veliko administracije, malo koristi
Kot so opozorili na Dnevih davčnih svetovalcev, to od podjetij pomeni zelo veliko administriranja, koristi od pobota pa so pičle. Zato predlagajo, da se ta določba zakona o DDV-ju črta.
Slovenija je zaradi tega člena tudi na zatožni klopi pred Evropsko komisijo, češ da krši direktivo o DDV-ju, ki prepoveduje dodatne pogoje za davčni odbitek. Kako bo ravnalo, se bo ministrstvo odločilo glede na uspeh pobota, pravi Alenka Kovač Arh.
Davčni svetovalci to razumejo kot napoved, da pogojevanje odbitka DDV-ja s prijavo neplačanega računa v pobot ne bo nikoli zaživelo. V prva dva pobota je bilo namreč prijavljenih za 1,4 oziroma 1,2 milijarde obveznosti, pobotanih pa le 6,5 odstotka.

V zbornicah bodo staknili glave
"V ponedeljek je sestanek vseh zbornic, ki predstavljajo večino gospodarstva, in bomo preučili rezultate pobota, ampak v osnovi se že kaže, da stvari ne gredo v pravo smer," pravi generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Darko Končan.
Da so pri številkah o pobotu nerazumljiva odstopanja, ki terjajo analizo, pritrjuje tudi predstavnica ministrstva.