Najboljši sosed povečuje svojo prisotnost v Srbiji, doma pa so preverjali Mercatorjevo poslovanje, ko ga je vodil Jankovič. Foto: RTV SLO
Najboljši sosed povečuje svojo prisotnost v Srbiji, doma pa so preverjali Mercatorjevo poslovanje, ko ga je vodil Jankovič. Foto: RTV SLO
Preračunavanje v evre se je začelo marca. Foto: RTV SLO
Tako Telekom kot tudi njegov Mobitel je nekaj časa hkrati vodil nekdanji Simobilov šef Bojan Dremelj. Foto: RTV SLO
Vega
Čeprav se je Vega poslovila, se ponudba ni zmanjšala. Na trg mobilnih komunikacij so vstopile tudi trgovske družbe. Foto: RTV SLO
Jožko Čuk
Zgodba o GZS-ju se je po 15 letih končala s samostojno trgovinsko zbornico in slovesom Jožka Čuka. Foto: RTV SLO
Petrol je avgusta sklenil partnerstvo z ruskim gigantom. Foto: EPA
KBC je čakal in ni dočakal vladne odločitve o nadaljnji prodaji NLB-ja. Foto: RTV SLO
Boj za ljubi kruhek se je vnel tudi med podjetji. Foto: RTV SLO
Slovo tolarja je minilo v ugibanju, koliko se bodo storitve in blago podražile zgolj zaradi uvedbe evra. Foto: RTV SLO

V novem letu so se nova uprava Mercatorja na čelu z Žigo Debeljakom in preostali slovenski trgovci soočili z zaprtjem trgovin ob nedeljah. Referendumska odločitev, da se ob nedeljah meke potrošništva zaprejo, ni veljala dolgo, saj je februarja vanjo poseglo ustavno sodišče. Do 1. novembra so bile potem odprte le nekatere prodajalne, od takrat pa smo se vrnili na stanje pred letom 2006 in spet lahko veselo zapravljamo tudi ob koncu tedna. Delovnega časa ob nedeljah in praznikih od 1. novembra ne ureja več zakon o trgovini, ampak kolektivna pogodba.

Dvig denarja ima svojo ceno
Februarja je večina bank uvedla nadomestilo za dvig denarja na bankomatih drugih bank, marca pa so se porabniki začeli zavedati, kaj prinaša uvedba evra. Začelo se je namreč obvezno dvojno - tolarsko in evrsko - označevanje cen.

Telefonska številka je bila prenesena ...
Pomlad je prinesla premike na področju telekomunikacij. Prenosljivost telefonskih številk so slovenski mobilni operaterji uvedli že januarja, do sprememb pa je prišlo tudi v upravah Telekoma in Mobitela. Marca je Liborja Vončino na mestu predsednika uprave Telekoma zamenjal Bojan Dremelj, ki je konec maja začasno prevzel tudi vodstvo Mobitela, od koder se je poslovil Anton Majzelj. Vega se je aprila z Mobitelom in Simobilom dogovorila o prodaji svojega omrežja, maja pa je Simobil prešel v 100-odstotno last Avstrijcev. Prenos fiksnih številk, zaradi katerih je Slovenijo kritizirala tudi Evropska komisija, pa je bil dokončno omogočen šele maja.

Altima neuspešna, Mercator pa
Marca se je zgodila še ena odmevnejša menjava v upravi Hita. Nadzorniki novogoriškega igralniškega velikana so razrešili predsednika uprave Branka Tomažiča in na njegov položaj imenovali Nika Trošta. Aprila pa je spet razburkal dogajanje Mercator, ki ga je želel kupiti investicijski sklad Altima. Londonski sklad je maja odstopil od namere, saj ni pridobil več kot dva odstotka delnic. Delničarji najboljšega soseda pa so maja naročili revizijo poslovanja podjetja v času Zorana Jankovića. Prav ta revizija je odmevala med lokalnimi volitvami, ko je Janković postal župan Ljubljane. Revizijsko poročilo namreč ugotavlja nenavadno povezanost podjetij Jankovićevih sinov s poslovanjem našega največjega trgovca v času, ko ga je vodil Janković.

Medtem pa je Mercator še naprej odpiral svoje trgovske centre na območju nekdanje Jugoslavije, oktobra pa se je pogodil za nakup srbske družbe Rodić M&B. Za 76-odstotni delež družbe bo Mercator, ki želi postati vodilni trgovec z živili v jugovzhodni Evropi, odštel 116 milijonov evrov, od tega del v delnicah. Transakcija naj bi bila sklenjena v letih 2008 in 2009. Takrat bo Mercator postal stoodstotni lastnik.

Aprila je Ljubljanska borza začela izračunavati nov slovenski blue-chip indeks SBI TOP, ki meri donosnost najbolj likvidnih slovenskih podjetij, ki so uvrščena na borzo. Do konca novembra se je indeks zvišal za 406,12 točke oz. 40 odstotkov na 1420,59 točke.
Pred poletjem je belgijski KBC, zato ker se vlada ni odločila o prodaji NLB-ja, sporočil, da namerava biti v NLB-ju, katerega tretjinski lastnik je, le še finančni, in ne več strateški investitor. Čas kislih kumaric je minil v razpravah o usodi Gospodarske zbornice Slovenije, arbitraži s Hrvaško glede JEK-a in povezavi Petrola z Lukoilom.

Trgovci so šli na svoje
Novi zakon o gospodarskih zbornicah, ki je začel veljati junija, je spremenil zbornični sistem in tudi ukinil obvezno članstvo. Gospodarska zbornica je tako po 15 letih obstoja dočakala svoj konec. Do konca novembra je morala uskladiti svoj statut in delovanje. Člani zbornice so se lahko odločili za izstop, in to so izkoristili trgovci, ki so novembra ustanovili svojo Trgovinsko zbornico Slovenije. Ta bo začela delovati leta 2007.

Rusi prihajajo
Petrol in Lukoil sta avgusta napovedala ustanovitev skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Lukoil je tudi prevzel Nafto Lendava. Novo skupno podjetje z imenom Petrol Lukoil bo za matični družbi osnova za širjenje v Albanijo, Grčijo, Italijo in Avstrijo. V družbi, ki bo imela sedež v Sloveniji, bo imel Petrol večinski, tj. 51-odstotni delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Upravljanje družbe bo temeljilo na slovenskih strokovnjakih. Do leta 2009 naj bi imela v regiji 1.250 bencinskih servisov, ustvarila 4,5 milijarde evrov dohodkov od prodaje in 75 milijonov evrov dobička.

Država se umika
Jeseni se je nadaljeval program prodaje državnih deležev v podjetjih. Maja je vlada objavila predloga privatizacije NKBM-a in Telekoma Slovenije, medtem ko oktobra ni sprejela privatizacije Nove Ljubljanske banke.

Druga največja slovenska banka pred privatizacijo
Strategija prodaje Nove Kreditne banke Maribor predvideva, da bo privatizacija banke, v kateri ima država 90,41-odstotni lastniški delež, potekala v dveh fazah. Na koncu bo država obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Vlada si želi, da bi NKBM postal vseslovenska banka, ki bo specializirana na področju poslovanja z državljani ter bo pomenila finančno oporo razvoju podjetništva in malega gospodarstva. Postopek prodaje NKBM-a naj bi se končal najpozneje v dveh letih.

Energetska stebra
Vlada se je odločila, da v Sloveniji vzpostavi energetska stebra. Okoli trenutno vodilnega proizvajalca in trgovca z električno energijo, državnega holdinga Slovenske elektrarne, naj bi se v prihodnje oblikoval prvi energetski steber. V njem bi se HSE-ju pridružile še Dravske in Soške elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Trbovlje in Premogovnik Velenje. V drugi steber naj bi poleg Gen energije, ki je polovični lastnik Jedrske elektrarne Krško, sodile Termoelektrarna Brestanica in Savske elektrarne. Po vzpostavitvi stebrov naj bi v letih 2007 in 2008 sledila privatizacija HSE-ja. Državni delež naj bi se znižal na 51odstotkov, 26 odstotkov naj bi pripadlo strateškemu partnerju, 23 odstotkov pa institucionalnim vlagateljem in državljanom.

Septembra sta bili podeljeni koncesiji za UMTS, in sicer Simobilu ter T2, telekomunikacijski velikan Telekom pa je oktobra debitiral na Ljubljanski borzi. Septembrsko slovo Vege se je nadaljevalo z bitko mobilnih operaterjev za uporabnike, novembra pa je bil bolj kot nizke cene paketov in mobilnikov zanimiv nakup Mirka Tuša, ki je kot posameznik postal novi lastnik podjetja Voljatel. Slednje ima skoraj 10 tisoč uporabnikov širokopasovnega dostopa do interneta. Poleg tega ima njegovo podjetje Tušmobil, ki je del skupine Engrotuš, v lasti še koncesijo in del Vegine infrastrukture. Tušmobilovi predplačniški paketi naj bi se tako v trgovinah pridružili Mercatorjevemu Mmobilu, ki je na voljo že od avgusta.

Boj za banko neodločen
Oktobra je KD Holding objavil ponudbo za prevzem Deželne banke Slovenije, kjer je bil drugi največji lastnik. Za njim je prevzemno ponudbo objavila še Kapitalska zadruga, sicer največji lastnik. Lastnika sta tako želela odločiti nesoglasje o dokapitalizaciji banke, ki so jo sprejeli na skupščini. Do izteka ponudbe je KD Holding povečal lastniški delež na 31,98 odstotka. Kapitalska zadruga pa na 45,20 odstotka.

Iz Mlinotestove moke ni bilo kruha ne za Pekarno Blatnik ne za Žito
Oktobra je presenetila tudi Pekarna Blatnik, ki je objavila ponudbo za prevzem ajdovskega Mlinotesta. Ugibanja je zbujalo predvsem posojilo NLB-ja, na odobritev katerega naj bi vplivala vlada. Deset dni za Blatnikom je namero za prevzem podjetja Mlinotest objavilo tudi Žito. Vmes sta oba konkurenta zviševala svojo ponudbo, Pekarna Blatnik pa je kot obrambno strategijo pred koncentracijo tržnih deležev v pekarski industriji objavila še namero za prevzem Žita. Ko se je 4. decembra iztekal rok in so vsi pričakovali, da bo Žito, ki je na koncu za delnico ponudilo največ, prevzelo Mlinotest, je Vipa ponudila še višjo ceno in tako praktično prevzela Mlinotest.

Evro zaznamoval december
Prevzem evra, ki ga bo Slovenija uvedla kot prva od desetih novih članic Evropske unije, pa je najpomembnejši dogodek v decembru, ne le za državljane in banke, temveč tudi za podjetja, predvsem trgovce. V zadnjem mesecu pred uvedbo so namreč trgovci zaradi dražjih cen dobaviteljev podražili izdelke kljub nenehnim pozivom vlade in zbornic k ohranitvi cen.

M. P.