Prve odločitve ameriške in evropske centralne banke bodo padle že v sredini meseca. Vsekakor bo ameriška centralna banka hitreje ukrepala zoper inflacijo kot evropska, je prepričan ekonomist Marko Pahor. Zakaj? "Precej hitreje ljudje izgubljajo delo, pa tudi dobivajo nazaj, to se hitro preliva v plače, prek njih v stroške in v inflacijska pričakovanja," je odgovoril.

Ključno vprašanje, ki kapitalske trge navdaja z zaskrbljenostjo, je po besedah prvega moža Ljubljanske borze Aleša Ipavca naslednje: "Kaj se bo zgodilo, ko bomo enkrat izšli iz te krize, ko raznih paketov s pomočjo države in subvencij ne bo več in bodo banke začele nazaj terjati svoja sredstva. Vemo, da zdaj marsikatero podjetje ne odplačuje svojih dolgov, imajo moratorije."

Predsednik uprave Generali investments Luka Podlogar in predsednik uprave borzno-posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger zaradi inflacijskih pritiskov, za zdaj nista pretirano zaskrbljena.

"Dejansko inflacija ni ušla izpod nadzora, to ni sporočilo centralne banke, ampak da se počasi začenjajo ukrepi, ki bodo presežno likvidnost vzeli s trga," je povedal Podlogar.

"Težko rečem vnaprej, kaj se bo dogajalo, toda če bomo imeli prave ljudi na pravih položajih in bodo ukrepi primerni in primerno izbrani, menim, da za zdaj je bilo sprejemanje (ukrepov) dobro, zato ne vidim razloga, da ne bi zaupal tudi v prihodnje," pa je dodal Štemberger.

Vsekakor bo inflacija srednjeročno višja, kot smo je bili vajeni v zadnjih desetletjih, to kažejo tudi zadnje novembrske številke, v Sloveniji je namreč na letni ravni znašala 4,6 odstotka, na evrskem območju 4,9 in v ZDA 6,2 odstotka.