V četrtek so bili na obisku v Mercatorju potencialni kupci 21-odstotnega deleža, ki ga prodajajo banke. Pričakovanja so očitno visoka, v igri bi bila lahko tudi prevzemna ponudba, zato je enotni tečaj porasel še za 2,6 odstotka. Solidna rast je uspela še Novi KBM, ki jo je bilo mogoče prodati pri 12 evrih. Pri preostalih papirjih v prvi kotaciji so bile spremembe majhne. Najprometnejša Krka (668 tisoč evrov prometa) je dražja za 0,14 odstotka, ob koncu trgovanja pa so se posli večinoma sklepali pri 66,6 evra. Slovenski borzni indeks (4.141 točk) se je zvišal za desetino odstotka. V borzni kotaciji se je spet silovito (za 27 odstotkov, na 9 evrov) podražil Istrabenz, s katerim je bilo sklenjenih le pet poslov.

--

Tečaji delnic v prvi kotaciji:

V Evropi umiritev razmer
Potem ko je največje delniške trge v drugi polovici prejšnjega tedna zaradi Obamovega načrta o večji deregulaciji ameriškega finančnega sistema zajel velik preplah, so se strasti v ponedeljek precej pomirile. Tokijski indeks Nikkei se je sicer spustil na najnižjo vrednost v zadnjih štirih tednih (izgubil je 0,7 odstotka in zdrsnil pod 25-dnevno drseče povprečje, kar ni dober znak), v Evropi pa se je drsenje ustavilo. Pridobivale so finančne delnice, izgubljali pa farmacevti. Zlasti delnice grških bank so se občutno podražile, saj so vlagatelji za nakup petletnih grških državnih obveznic pokazali nenavadno veliko zanimanja, kar je za prezadolženo Grčijo seveda dober znak. Visoka obrestna mera (6,12 odstotka letno) je bila očitno zadosten magnet.

Indeks volatilnosti v petek strmo navzgor
Vlagatelje medtem še naprej budno spremljajo objave četrtletnih poslovnih rezultatov. Nizozemski Philips je imel več dobička od pričakovanj, kar je njegove delnice potisnilo pet odstotkov višje. V ZDA bodo v ospredju tehnološki velikani, kot sta Apple in Texas Instruments. Newyorški Dow Jones je v četrtek in petek vsak dan izgubil po dva odstotka, njegova tedenska izguba pa je dosegla 4,1 odstotka, kar je največ po lanskem marcu. Indeks volatilnosti (pravimo mu tudi indeks strahu, kaže pa naklonjenost vlagateljev tveganju) je skokovito naraščal, samo v petek se je zvišal za 20 odstotkov. Evro se je pobral, sredi dneva je bilo treba zanj odšteti 1,416 dolarja. Cena zlata je zdrsnila pod 1.100 dolarjev, lahka nafta pa niha med 74 in 75 dolarji.