Za zaščito delovnih mest je Evropska unija lani sprejela nove smernice, ki omogočajo znatno razbremenitev energetsko intenzivne industrije. Te omogočajo sledenje okoljskim ciljem, vključujoč trgovanje z emisijami, spodbujanje obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, je opozoril Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
S tem EU zmanjšuje številne negativne učinke, ki jih prinaša selitev teh podjetij v tretje države, kjer so okoljski standardi precej nižji in kar povzroča povečano onesnaževanje planeta.
Slovenska vlada pa deluje v nasprotni smeri, ugotavljajo tako na GZS-ju kot v nekaterih sindikatih, ki so se nedavno skupaj z gospodarstveniki odpravili na skupni protestni shod v zaščito konkurenčnosti domače industrije - in delovnih mest.
Vlada prvotne načrte omilila
Prvotni ukrepi vlade bi energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenili za 32,5 milijona evrov, 2,7 milijona evrov pa bi znašala dodatna obremenitev preostalega gospodarstva. Vlada je nato pred božično-novoletnimi prazniki omilila ukrepe, a ti še vedno pomenijo 8,7 milijona evrov dodatne obremenitve za energetsko intenzivno industrijo in 9,5 milijona evrov za preostalo gospodarstvo, je izračune zbornice na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil Novković.
Če bo vlada sprejela še ugodno novo shemo državnih pomoči za obnovljive vire energije in če res ne bo dodatno obremenila energetsko intenzivnih podjetij z dajatvijo zaradi toplogrednih izpustov, bo energetsko intenzivna industrija razbremenjena za nekaj milijonov evrov. To bo sicer pomenilo dodatno obremenitev preostalega gospodarstva ter drugih pravnih in fizičnih oseb, a rahlo, ker bo učinek razpršen.
Presežki emisijskih kuponov
Slovenska energetsko intenzivna podjetja zahtevajo enake pogoje za vse, ne pa dodatnih bremen, ki vodijo v nekonkurenčnost, je poudaril direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič. Spomnil je, da so papirnice v preteklosti zmanjšale izpuste, zato so v obdobju 2008-2012 razpolagale s presežkom emisijskih kuponov, ki jih bodo morale uporabiti v zadnjem obdobju, ko se je drastično zmanjšala dodelitev brezplačnih kuponov.
Višje dajatve bi za slovenske papirnice po Jagodičevih besedah pomenile veliko oviro za nadaljnje vlaganje, s čimer bi močno padla konkurenčnost. Na to opozarja tudi član uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk, ki pravi, da zmanjševanje konkurenčnosti ne prispeva k osnovnemu cilju sheme trgovanja z emisijami, to je izboljševanju ogljičnega odtisa proizvodov.
V Salonitu, kjer so že ob uveljavitvi sheme trgovanja z emisijami intenzivno posodobili proizvodnjo, zaradi česar so v obdobju 2008-2012 razpolagali s premalo emisijskih kuponov, po tem obdobju pa so ustvarili presežek, bodo za doseganje konkurenčnosti po Vukovih besedah še naprej morali iskati rešitve za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti.
Nove obremenitve ali manj
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič pričakuje, da v prihodnjem obdobju ne bo dodatnega obremenjevanja gospodarstva, saj bi to vodilo v nižjo gospodarsko rast in povečevanje brezposelnosti. "Zdaj imamo kar nekaj razlogov za optimizem, a ker so okoliščine v mednarodnem prostoru precej nestabilne in se lahko že jutri hitro spremenijo, od socialnega sporazuma, katerega predlog bomo temeljito preučili, o podpisu pa bodo odločali organi GZS-ja, pričakujemo nastavke za reforme, ki bodo omogočile stabilnost v državi," je poudaril.