Kot je zapisal glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc, sta bila promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah in poraba elektrike v začetku aprila v primerjavi z istim obdobjem predlani manjša. "Pri prometu je to tudi posledica razporeditve velikonočnih praznikov, manjša poraba elektrike pa omejitvenih ukrepov," je zapisal.

Februarske plače so rasle podobno kot januarja. Tudi februarska povprečna bruto plača pri pravnih osebah je medletno še močno naraščala, in sicer predvsem zaradi izplačanih dodatkov v javnem sektorju ter statistične posebnosti, ki nas spremlja vse od takrat, ko se je število zaposlenih na čakanju na delo povečalo, je povzel Ivanc.

Za primer je navedel, da je lani ob 0,6-odstotnem znižanju števila delovno aktivnih in 5,8-odstotni rasti povprečne bruto plače pri pravnih osebah masa bruto plač porasla za odstotek. Zaradi vzporedne rasti zaposlenosti in povprečne plače so k rasti mase plač prispevale pretežno javne storitve, zasebni sektor pa je maso plač v gospodarstvu zniževal. V to maso se prištevajo tudi izplačila v breme države in je tako bolj relevanten podatek o dinamiki gibanja prejemkov gospodinjstev.

V zdravstvu in socialnem varstvu povprečna rast plač presegala 35 odstotkov

Na medletni ravni razlik v dinamiki plač glede na januar po njegovih navedbah ni bilo veliko. V zdravstvu in socialnem varstvu je povprečna rast plač presegala 35 odstotkov. Visoka je bila še v dejavnosti javne uprave in obrambe, s padcem pa so bili soočeni v rudarstvu in gostinstvu. V predelovalnih dejavnostih je bila medletna rast plač pri 2,1 odstotka in podobna kot v januarju.

Februarska vrednost opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni realno nižja za 9,3 odstotka, kar je bilo precej pod pričakovanji GZS-ja v višini triodstotne rasti. Februarska vrednost gradbenih del je bila presenetljivo nizka zaradi šibke stavbne gradnje pri poslovnih objektih, vendar padec izvira tudi iz enega delovnega dne manj.

Padec pri izvozu blaga na Hrvaško in v Italijo

Izvoz vseh storitev se je v prvih dveh mesecih letos glede na isto obdobje lani zmanjšal za četrtino, uvoz pa za petino. Na ta gibanja je imela ključen vpliv dinamika potovanj. Izvoz potovanj je bil za 86 odstotka, uvoz pa za 87 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Na uvozni strani je bila dinamika sila podobna. Potrebe po prevozih tujih izvajalcev so bile višje za šestino, pomen uvoza gradbenih storitev je ostal nizek.

Podrobnejši podatki o izvozu blaga po državah za prva dva meseca kažejo, da se je med večjimi uvoznicami slovenskega blaga izvoz povečal le na Madžarsko, v Rusko federacijo in ZDA. Padci so bili veliki pri izvozu blaga na Hrvaško in v Italijo, kar je povezano tudi z manjšim izvozom naftnih derivatov v ti dve državi.

Pri uvozu je bila dinamika drugačna. Uvoz iz Hrvaške se je povečal za 6,6 odstotka, iz Poljske za 3,5 odstotka, iz Makedonije in Srbije za 20 odstotka ter iz BiH za 6,3 odstotka. Povečanje uvoza iz teh držav je pretežno povezana z večjim povpraševanjem po polizdelkih v slovenski predelovalni dejavnosti, ki jih potrebuje za realizacijo novih izvoznih naročil, je še zapisal Ivanc.