Gradivo bodo do sredine julija obravnavali na posameznih območnih zbornicah in združenjih. Oktobra bo gradivo skupaj z dopolnitvami obravnaval upravni odbor zbornice, novembra pa bo gradivo sprejela tudi skupščina.

Novembra se bo iztekel tudi moratorij na izstop iz članstva zbornice. Predsednik GZS-ja Jožko Čuk je predstavil dva predloga financiranja zbornice, ne more pa napovedati, kateri bo izbran. Prvi od predlogov predvideva temeljno članarino, drugi pa članstvo v enem panožnem združenju in eni območni zbornici. Član bi v drugem primeru plačeval članarino na podlagi razvrstitve v obračunski razred.

S članarinami le še 30 odstotkov prihodkov
Članarine zbornici prinesejo 78 odstotkov prihodkov, po preoblikovanju pa bodo prinesle le 30 odstotkov prihodkov zbornice, drugo pa naj bi s prostovoljnim članstvom priteklo s storitvami. Ta model po Čukovih besedah omogoča več besede v skupščini tistim, ki več plačujejo.

Naloga vodstva GZS-ja je proučiti razpoloženje med člani zbornice, saj želijo pred uvedbo novega načina financiranja preveriti razpoloženje v podjetjih.

Mala podjetja bodo zapostavljena
Ob tem predsednica združenja malih podjetij Marta Turk opozarja predvsem na položaj malih podjetij, ki bodo v novi ureditvi nekoliko zapostavljena. Kolektivno članstvo, za katerega se je zavzela Turkova, bi malim podjetjem prineslo enakopravnost z velikimi podjetji.

Čuk je pojasnil še, da mala podjetja ne bodo več upravičena do brezplačnih storitev, kot je bilo to v preteklosti, razen če bo država GZS-ju dala koncesijo za upravljanje takšnih storitev.