Predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek je na javni tribuni med "številnimi težnjami glede gibanja plač" izpostavil višanje minimalne plače nad rastjo cen in zahtevo sindikatov za izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno. Sredi februarja so predstavniki 12 sindikatov zasebnega sektorja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije namreč napovedali, da bodo zahtevo za izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno marca poslali delodajalcem.

Njihova zahteva pa naj bi po Mačkoškovih besedah ogrožala delovna mesta in prinašala še nekatere druge negativne posledice za gospodarstvo. Opozoril je, da storilnost v Sloveniji sicer raste, a Slovenija še vedno zaostaja za najboljšimi. Obregnil se je tudi ob zmotno prepričanje javnosti, da so plače lahko višje glede na produktivnost in vitalnost gospodarstva.

Na vrsto predsodkov v javnosti o minimalni plači je opozoril tudi generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

Na pasti plačne politike je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča treba gledati zelo široko, ko se ugotavlja, kakšne bodo posledice za gospodarstvo in javne finance. "Če imamo sistem, ki bi plače pretirano tiščal navzdol, so zato potrebni višji transferji, to pa pomeni tudi višjo obdavčitev v smislu progresije," je pojasnil.

"Brutalne posledice" izenačitve
"Zahteve sindikatov so ta trenutek pretirane in mislim, da gredo samo v smer zviševanja plač, ne da bi pogledali, kaj lahko dejansko storimo za produktivnost oz. kaj lahko naredimo za to, da bomo na koncu imeli višje plače," je prepričan Bogdan Božac iz Marles hiš. Od razbremenitev stroškov dela z davki in prispevki do tega, da bi delovni čas bistveno bolj izkoristili, je še dodal.

Po mnenju Božaca bi tako o višjih minimalnih plačah lahko govorili v povezavi s pravicami delavca, ki jih nekatere konkurenčne države sploh ne poznajo, kot sta plačan prevoz na delo ali plačana malica. Glede izenačitve osnovne plače z minimalno pa meni, da gre za zahtevo, ki bi imela "brutalne posledice".

Sindikati skrbijo za družbeno ravnovesje
Tudi ekonomist Jože P. Damijan meni, da so zahteve sindikatov nerealne, razume pa jih, kot je dejal, v duhu predvolilnega boja. Damijan sicer upa, da bodo sindikati in GZS našli "normalno rešitev". Po njegovih besedah je to tista, da minimalna plača narašča v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov oz. inflacije in realnega večanja produktivnosti.

Damijan je poudaril, da čeprav imajo sindikati velike zahteve in so "včasih težki", skrbijo za družbeno ravnovesje in za to, da kapital ne pride v ospredje. Po njegovi oceni je Slovenija ena najstabilnejših držav z dobrim ravnovesjem med stroškovno učinkovitostjo gospodarstva ter med socialnimi razredi.