Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira vsa vlaganja v nizkoogljične vire električne energije, vendar opozarja, da morajo ukrepi zmanjševati administrativna bremena investitorjev, piše v njihovem sporočilu za javnost.

"Pozdravljamo to, da uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, ki začne veljati v soboto, kljub obvezi postavitve sončne elektrarne za velike strehe predvideva izjeme, kjer teh posegov ne bi bilo smiselno izvajati," je dejala direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS-ju Antonija Božič Cerar.

Na GZS-ju po njenih besedah menijo, da uredba ni najbolj jasna z vidika zahtev za obstoječe objekte, ki so opredeljeni kot prednostna območja. "Bojimo se, da bi lahko nastopile težave pri pripravi in presoji izjem s študijo izvedljivosti," je poudarila. Ta namreč po njenih besedah zahteva nova znanja, za katera se bodo različni deležniki morali šele usposobiti in pridobiti izkušnje.

Marsikje novi priključki sploh niso mogoči

Dodatna težava je tudi distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki na določenih lokacijah ne dovoljuje priključka novih fotovoltaičnih elektrarn na omrežje. Vzrok je šibko omrežje, ki se sicer intenzivno dograjuje, je pa v povprečju v Sloveniji 17 odstotkov vlog zavrnjenih prav iz tega razloga, so zapisali. Tam, kjer distribucija tega ne dovoljuje, bodo investitorji sicer objekte lahko zgradili oziroma pridobili gradbeno dovoljenje brez fotovoltaične elektrarne.

Pogled v Šaleško dolino

Zeleni prehod da, a ne na račun dodatnih obremenitev za gospodarstvo, je v imenu GZS-ja – po poročanju Radia Slovenija – dejal direktor regionalne savinjsko-šaleške zbornice Rok Plankelj. "Prav tako si gospodarstvo oziroma investitorji želimo finančnih spodbud. Za zdaj, kolikor je razbrati iz medijev, še niso točno definirane. Opozoriti pa moram, da uredba ni najbolj jasna tudi z vidika zahtev za obstoječe objekte, ki so opredeljeni za prednostna območja. Tu se predvsem bojimo, da bi nastopile težave pri presoji izjem s študijo izvedljivosti."

Sorodna novica Zasavje in Šaleška dolina bosta lahko počrpala 259 milijonov evropskih sredstev za prestrukturiranje

Še posebej Šaleška dolina je podvržena zelenemu prehodu zaradi zaprtja premogovnika. Gospodarstvo je tam sončne elektrarne nameščalo že pred uredbo. A izkušnje kažejo, da jih je treba tudi izklapljati, sicer so predrage, je posvaril Miran Meža iz velenjskega podjetja Mega M. "Tak primer je bil lani, kjer je bila napovedana cena minus 500 evrov za obdobje ene ure neko lepo sončno nedeljo popoldne. Takrat je treba elektrarne pametno upravljati. Ta podjetja bodo morala investirati v pametno upravljanje energije."

Največji zaposlovalec v dolini Gorenje načrtuje dodatne sončne elektrarne v že obstoječem industrijskem parku Hisense Europe, prve sončne elektrarne so postavili že pred 15 leti. BSH Nazarje načrtuje novogradnjo, sončno elektrarno razumejo kot osnovo za brezogljično lokacijo. Podobno kot gospodarstvo pa za področje javnih stavb razmišljajo na Mestni občini Velenje. Župan Peter Dermol je pojasnil: "Ustrezne subvencije morajo biti zagotovljene. Mi že v tej fazi načrtujemo postavitev več kot 1900 kilovatov sončnih elektrarn na javne objekte. "

Sorodna novica Nova uredba za velike strehe predvideva obvezno postavitev sončne elektrarne

Kaj določa uredba

Pred kratkim sprejeta uredba med drugim za novogradnje, ki imajo strehe ali nadstreške s tlorisno površino, večjo od tisoč kvadratnih metrov, predvideva obvezno postavitev sončnih elektrarn. Gre predvsem za gospodarske objekte in javno infrastrukturo, ne pa za stanovanjske objekte. Enaka obveznost sočasne postavitve sončne elektrarne velja za nova parkirišča s površino, večjo od tisoč kvadratnih metrov.

Postavitev ne bo obvezna, če še ni možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, če sta namembnost ali vrsta objekta neprimerni, če nista primerni lega ali osončenost lokacije, če je nosilnost objekta nezadostna in bi postavitev fotonapetostne naprave pomenila varnostno tveganje ter v primerih, ko bi obveznost pomenila bistveno podražitev objekta. Izjeme bodo podrobneje določene v pravilniku.

Uredba določa tudi pravila glede dopustne prostovoljne postavitve fotonapetostnih naprav. Ta bo tako dopustna na enako velikih strehah obstoječih stavb ali parkirišč ter tudi na širših območjih cest, železnic, območij za proizvodnjo elektrike in odlagališča odpadkov.
Naprave bo dopustno graditi tudi na strehah stavb, manjših od 1000 kvadratnih metrov, na pročeljih ali balkonih in nad manjšimi parkirišči. Uredba prinaša tudi možnost postavitve naprav na nepozidanih stavbnih zemljiščih za poslovne namene, na katerih se še ni začela gradnja. Gre na primer za območja, rezervirana za industrijske cone.