Slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar je ob odprtju HE Brežice, ki od ponedeljka deluje poskusno, dejal, da se morajo skladno z načeli družbene odgovornosti zavzemati, da postane gradnja verige na spodnji Savi zgled trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja in jo morajo dokončati, ker bo le tako delovala optimalno.

Premier je nadaljeval, da nam uspešna in hitra gradnja HE Brežice "lahko daje pogum in optimizem, da imamo v Sloveniji dovolj domačega znanja in sposobnih podjetij, da lahko izpeljemo tudi tako velike projekte, kot je ta; zavedati se moramo, da gre za enega večjih tovrstnih projektov tudi na ravni celotnega EU-ja".

Cerar je še opozoril premier, da se vlada zavzema za zmanjšanje energetske odvisnosti in se hkrati zaveda, da mora izpolnjevati domače in mednarodne okoljske obveznosti skozi učinkovito rabo energije ter energetsko upravljanje.

Delež obnovljivih virov energije v celotni strukturi virov je bil na začetku mandata njegove vlade precej nižji od zdajšnjega in vlada izvaja ukrepe na spodnji in srednji Savi, da bi delež teh pravočasno povečali na raven ene četrtine. Poleg vodnih pa seveda ne smejo pozabiti tudi na druge obnovljive vire energije, med katerimi je navedel sončno in vetrno energijo ter lesno biomaso, je poudaril.

Cerar je opozoril tudi na druge energetske ukrepe in opozoril na pomembnost gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi, s katero bi v Sloveniji izkoristili celoten Savin vodni potencial. "Voda je zlato 21. stoletja," je dodal.

Dotaknil se je tudi okrepitve protipoplavne varnosti v Posavju in ugodnega učinka novozgrajenih vodnih akumulacij za kmetijstvo in podtalnico ter v zadnjem delu govora opozoril tudi, da gre pri projektu spodnjesavskih hidroelektrarn za dobro dolgoročno naložbo.

V 50-letnem koncesijskem obdobju se bo namreč v državni proračun vrnilo precej več denarja, kot ga je morala država vložiti v omenjeno naložbo, je še dejal Cerar.

Po zadnjih ocenah bo celotna naložba HE Brežice brez davka dosegla 261 milijonov evrov. Od teh po besedah direktorja HESS-a Bogdana Barbiča znaša naložba v njen energetski del približno 113 milijonov evrov in po podatkih direktorja podjetja Infra Vojka Sotoška naložba v infrastrukturni del z vodno akumulacijo približno 148 milijonov evrov.