Zgodbe o nepravilnostih, ki prihajajo iz plačilno nesposobnega Vegrada, se vrstijo kot po tekočem traku, njihova glavna akterka pa je direktorica podjetja Hilda Tovšak.

Menda skoraj ni afere omenjene velenjske družbe in njene prve dame, v kateri pravniki ne bi prepoznali znamenja vsaj kakšnega kaznivega dejanja z zagroženimi visokimi zapornimi kaznimi, ugotavljajo v časniku Finance, kjer so v skladu s tem razkrili "osem naglavnih grehov Hilde Tovšak".

1. Čista lopata in kartelni dogovori
Kaj ji očitajo? Gremo po vrsti. Pod prvo točko se je znašla afera Čista lopata, ki datira v februar 2008, ko so bila podjetja Vegrad, SCT in Primorje zasačena pri nezakonitih poslih pridobitve javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na Brniku. Tožilstvo je v zadevi Stolp obtožnico zaradi zlorabe položaja ter nedovoljenega sprejemanja in dajanja podkupnin vložilo proti trem osebam, tudi predsednici uprave velenjskega gradbinca. V tej zadevi ji za prvo obtožbo grozi do osem let zapora, za drugo pa do pet let, pri čemer bo, če bo prišlo do obsodbe, prisiljena plačati tudi denarno kazen.

2. Izginil denar, zbran za umrlega delavca Vegrada
Drugi "naglavni greh" Tovšakove je prisvojitev solidarnostnega denarja. Poleti sta namreč v javnost pricurljala vsaj dva primera neupravičenega zadrževanja denarja, ki so ga Vegradovi delavci zbrali kot solidarnostno pomoč tragično umrlemu sodelavcu. V prvem primeru se je "izgubilo" 14 tisočakov, v drugem pa 20. Zadevo že proučuje celjska policijska uprava, sumi pa se na poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora.

3. Neplačevanje posojil zaposlenih
Pod tretjo točko je afera neplačevanja posojil zaposlenih. Kot je znano, je Vegrad več zaposlenim od plač odtegoval posojilne obroke, tega denarja pa nato ni nakazoval bankam. V družbi so tedaj zagotavljali, da bodo to napako popravili in da bodo nosili vse posledice zaradi nepravočasno odplačanih posojil, vključno z zamudnimi obrestmi, a ta obljuba še ni bila izpolnjena. Če bo krivda odgovornim dokazana, si bodo za poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja prislužili do tri leta zapora.

4. Neizplačevanje plač, nadur, regresa in odpuščanja
Javnost je pošteno razburilo tudi spoznanje, da gradbeno podjetje ne izplačuje plač, nadur, regresa in da odpušča. Da se to res dogaja, je ugotovil celo matični državni inšpektorat, ki je zato vložil več kazenskih ovadb, pri čemer zadevo preiskuje tudi celjska policija. Gre za sum kršitve temeljnih pravic delavcev, za kar je storilec kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
5. Neplačevanje zdravstvenih in pokojninskih prispevkov
Pod peto točko Finance navajajo neplačevanje zdravstvenih in pokojninskih prispevkov, kar Vegradu v pritožbah očita več zaposlenih. Če bo krivda delodajalcem dokazana, se jim bo izrekla denarna ali zaporna kazen do leta dni.

6. Neplačevanje podizvajalcem
Afera pod številko šest je neplačevanje opravljenega dela podizvajalcev, kar ima akutne razsežnosti, saj nad Vegradom v tej zadevi visi na desetine pravnomočnih izvršb na podlagi zasebnih tožb. V izogibanju obveznostim iz posla pa so tudi znamenja kaznivega dejanja, če ena stran drugo preslepi in ji lažno obljubi plačilo, čeprav ve, da ga ne bo mogla izpeljati, pri čemer je za poslovno goljufijo po kazenskem zakoniku zagroženih do 10 let zapora.

7. Prikrivanje pred nadzorniki
Sledi prikrivanje razmer pred nadzorniki. Gre za znano zahtevo nadzornega sveta podjetja, ki je pred četrtkovo skupščino večkrat zaman zahteval vpogled v finančno dokumentacijo družbe. To je na noge spravilo tudi policijo, ki se je že predtem lotila preiskovanja suma zlorab, ki so povzročile nelikvidnost Vegrada. Kazenski zakonik za zlorabo položaja ali zaupanja v gospodarski družbi predvideva zaporno kazen do osem let zapora, za lažni stečaj (pod kar spada tudi to, da nekdo tako vodi poslovne listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega stanja podjetja), pa pet let.

8. Moralno zavržena, a ne kazniva dejanja
V nebo vpijoč je gotovo tudi osmi "naglavni greh" - to so moralno zavržena, a ne kazniva dejanja. Spomnimo na tuje delavce v Vegradu, ki so prisiljeni živeti življenje, nevredno človeka, za kar morajo celo plačevati (za posteljo v zabojniku za šest oseb jim Vegrad zaračunava 70 evrov); na izjave Tovšakove, da delavci iz BiH-a, ki jih je podjetje nastanilo v samskem domu v Bežigradu, živijo v okolju višje kulturne ravni; zanikanje, da je podjetje delavcem iz BiH-a dolžno več plač z besedami, da jm nič ne dolgujejo, da si izmišljujejo, da so dobili denar, "pa so šli na izlet".

Ali gre v opisanih točkah za dejanja in ravnanja, ki kličejo po kazenskem pregonu in strogi kazni, presodite sami.