V letošnjem letu se je dolg povečal za okoli dve milijardi evrov in znaša že 85 odstotkov BDP-ja. Največ so k povečanju zunanjega dolga prispevale banke, guverner narodne banke Rohatinski in ekonomisti pa opozarjajo, da bi se Hrvaška kmalu lahko znašla v dolžniški krizi, ko dolga ne bi mogla več vračati, kar pa bi lahko ogrozilo tudi državno neodvisnost.

Za primerjavo, zunanji dolg Slovenije je maja znašal 20,2 milijarde evrov, julija pa 21,5 milijarde evrov.

Vse bolj zadolženo tudi prebivalstvo
Narodna banka je objavila tudi podatke o zadolženosti hrvaških državljanov, po katerih naj bi imel vsak zaposleni Hrvat povprečno 8.000 evrov ali več dolgov. Zadolževanje celotnega prebivalstva se nevzdržno povečuje in znaša že več kot 10 milijard evrov. Nekaj več kot tretjino je stanovanjskih posojil, precej pa je tudi avtomobilskih.

Med najbolj priljubljene oblike zadolževanja med prebivalstvom spadajo negativna stanja na tekočem računu, nekateri podatki pa kažejo, da je brez negativnega stanja na tekočem računu le vsak peti Hrvat.

Večina posojil na Hrvaškem je vezana na tuje valute, zato posojilojemalcem ugaja nizek tečaj evra v primerjavi s kuno, o posledicah padca kune, pa na Hrvaškem ne želijo razmišljati.