Javno predstavitev študije o vplivih na okolje je pripravilo na Morski biološki postaji ministrstvo za okolje in prostor. Vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na ministrstvu Vesna Kolar Planinšič je pojasnila, da gre za strateški načrt, na podlagi katerega se bodo izvajale nadaljnje raziskave. Slovenija ni še nikoli sodelovala v tako zgodnji fazi tovrstnega načrta, je še dodala.

Podobne pogovore vodi Hrvaška tudi z Italijo in Črno goro. Na Hrvaškem je trenutno dejavnih okoli 20 ploščadi, je povedala Barbara Dorić s hrvaške agencije za ogljikovodike in dodala, da je od leta 2007 do leta 2013 proizvodnja nafte na Hrvaškem upadla za celih 28,5 odstotka, v Jadranu pa so zdaj odkrili neizkoriščen potencial.

Prva faza raziskav bo trajala do pet let, na območju severnega Jadrana pa so določili osem raziskovalnih področij, je še povedala Dorićeva.

Vplivov na morje ne bo, razen ob morebitni nesreči
Mirko Mesarić iz družbe Ires ekologija je predstavil študijo o vplivu okvirnega načrta raziskav ter izkoriščanja ogljikovodikov na okolje. V prvi vrsti gre za kumulativni učinek na že obstoječe vire hrupa zaradi plovil, je dejal Mesarić. Glede okoljskega vpliva na slovensko morje pa glede na razdaljo 17 kilometrov med najbližjim raziskovalnim območjem in slovenskimi območji Nature 2000 vplivov raziskav ni pričakovati, razen ob morebitni večji nesreči, je še poudaril.

Hrvaški predstavniki so se izdatno trudili pomiriti sodelujoče na razpravi. Dorićeva je zatrdila, da bodo popolnoma upoštevali vse evropske smernice, Mesarić pa je dodal, da je to šele prva v nizu študij, ki jih bodo še izvedli, ko se bo projekt konkretiziral.

Zaščita Jadranskega morja je prioriteta in jo imajo stalno na očeh, upoštevali pa bodo tudi vsa priporočila iz študije, je še povedala Dorićeva in zavrnila vse namige, da naj bi bili koncesionarji za črpanje nafte že določeni. Pred zaključkom študije strateške presoje vplivov na okolje hrvaška vlada ne bo sklepala nobenih pogodb, je še zatrdila.

Okoljevarstvene organizacije za ustavitev projekta
Greenpeace je danes na okoljsko ministrstvo poslal prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje pripomb in predlogov v zvezi z javno razgrnitvijo, saj so prepričani, da je vsebina preveč pomembna, da bi zanjo veljal administrativno določen minimalni rok 30 dni.

Vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros je povedala, da je Italija v tem primeru določila bistveno daljši rok, in dodala: "Mesec dni ne dovoljuje, da se pravočasno pridobijo dodatna strokovna mnenja in analize za področja, ki bodo verjetno imela pomemben čezmejni vpliv".

V organizaciji Greenpeace so pred začetkom obravnave razgrnili protestne panoje, o pomenu tega po njihovem mnenju spornega projekta pa priča uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V samo dveh tednih je v Sloveniji več kot 6.900 posameznikov oddalo svoj podpis v podporo skupini S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem bori za ustavitev projekta.

Kritični so bili tudi v organizaciji Alpe Adria Green in zahtevali zavrnitev študije, ki je "nekakovostno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje".