"Prihodnje leto bi bilo lahko veliko težje kot letošnje," je opozoril Birol. Letos je namreč lahko EU pravočasno preventivno napolnil svoje zaloge plina, prihodnje leto pa bo to zaradi bistveno manjše dobave iz Rusije in pričakovanega povečanja povpraševanja na Kitajskem najverjetneje težje. Po mnenju IEA-ja bi lahko v EU-ju tako prihodnjo zimo manjkalo 30 milijard kubičnih metrov plina.

"Priprave na zimo 2023–2024 se začenjajo zdaj," je komentirala Ursula von der Leyen. Da bi uresničili načrte in preprečili težave, pa je treba okrepiti prizadevanja po vsej Evropi, je poudarila. Pri tem je poudarila skupne nabave plina in povečanje deleža obnovljivih virov energije ter vse članice EU-ja pozvala k zagotovitvi ustrezne zakonodaje.

IEA ob tem priporoča tudi razširitev obstoječih programov za spodbujanje energetske učinkovitosti in pospešitev postopkov za potrjevanje projektov obnovljivih virov energije.

"Navsezadnje pa bi bilo smiselno državam, kot sta Alžirija in Egipt, plačati, da svojega odvečnega plina ne bi sežigale, temveč ga pošiljale v EU," je dejal Birol. Če bi EU uresničil vse predlagane ukrepe, bi jo to stalo okoli sto milijonov evrov, je dodal.

Da bo prihodnje leto pri oskrbi s plinom še zahtevnejše, je predsednica Evropske komisije opozorila že v začetku novembra v govoru v Evropskem parlamentu. Že takrat je ocenila, da bi lahko Uniji zmanjkalo za 30 milijard kubičnih metrov plina.