Tovrstno oceno je sporočila izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva pred spletnim spomladanskim zasedanjem IMF-ja in Svetovne banke, ki bo prihodnji teden. Že pred tednom dni je Georgieva napovedovala, da bo prihajajoča gospodarska kriza veliko hujša kot kriza iz leta 2008.
Pred dobrim desetletjem svetovni BDP padel le za odstotek
Po črnem torku in sesutju newyorške borze 29. oktobra 1929 in letom 1932, ko je svetovna gospodarska kriza doživela vrhunec, je po ocenah padel svetovni BDP za 15 odstotkov, stopnja nezaposlenosti v razvitih deželah pa je v letu 1933 dosegla vrh s 25-odstotki. Za primerjavo: v času gospodarske krize 2008–2009 je BDP na svetovni ravni padel za odstotek (Wall Street Journal).
Še pred tremi meseci napovedovali rast 160 državam
IMF bo v torek izdal posodobljeno poročilo o svetovnih gospodarskih obetih World Economic Outlook, ki bo pokazalo, kako hitro je svetovna ekonomija padla s pričakovane trdne rasti v leto, ki ga bo zaznamovalo globoko nazadovanje. IMF je še pred tremi meseci napovedal, da bo 160 držav sveta letos uživalo rast dohodka na prebivalca, zdaj pa pričakuje, da bo 170 držav imelo padec tega kazalnika.
Posebej ogrožene so države z nizkimi dohodki po Afriki, Latinski Ameriki in Aziji ter nastajajoči trgi. Te države imajo šibke zdravstvene sisteme in se spopadajo z grozljivim izzivom boja proti virusu v gosto naseljenih mestih in njihovih revnih predelih, kjer socialno distanciranje ni mogoče.
Georgieva: Lahko bo še slabše
Vlagatelji nočejo vlagati v te trge in v zadnjih dveh mesecih je odliv kapitala z rastočih trgov znašal skupaj več kot 100 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot ob začetku zadnje velike finančne krize 2008. Obenem so te države doživele dodaten udarec s padanjem cen surovin.
"Nobenega dvoma ni, da bo letošnje leto zelo hudo. Četudi bi se pandemija v drugi polovici leta umirila, IMF napoveduje delno okrevanje šele leta 2021. Poudarjam pa, da obete spremlja velika nezanesljivost in lahko bo še slabše," je dejala Georgieva.
Ustavitev odplačevanja dolga najrevnejših držav?
S predsednikom Svetovne banke Davidom Malpassom si bo prihodnji teden na spomladanskem zasedanju obeh finančnih ustanov prizadevala za ustavitev odplačevanja dolga najrevnejših držav za leto dni, da lahko tiste vire, ki jih imajo, uporabijo proti pandemiji. IMF je pripravljen dati do 1000 milijard dolarjev posojil za pomoč državam. Izredno nujno pomoč trenutno potrebuje že 90 držav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje