Oštevilčevanje dostavljavcev je bil kompromis z Mestno občino Ljubljana, ki je oštevilčevanje zahtevala zaradi lažjega nadzora dostavljavcev, ki bi v mestnem središču naredili cestnoprometni prekršek. Občina je razmišljala tudi o prepovedi vožnje dostavljavcev v mestnem središču.
V Ljubljani so dostavljavci podjetij Glovo in Wolt identifikacijske številke morali nositi od lanskega avgusta do letošnjega aprila, torej dobrih osem mesecev, ko so zaradi postopka informacijske pooblaščenke številke umaknili.
V podjetju Wolt so poudarili, da ugotovitev informacijske pooblaščenke še ni pravnomočna, na ljubljanski občini pa odločitev informacijske pooblaščenke obžalujejo in upajo, da se bosta platformi zoper izdano odločbo pritožili na upravno sodišče. Po njihovem mnenju je namreč ta ukrep povečal varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, poroča časopis Dnevnik.
Prelesnik: Slovenija edina, ki je na takšen način uvedla oštevilčenje
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za Dnevnik sporočila, da morata platformi najprej izkazati, da za identifikacijo dostavljavcev ne obstajajo drugi realni in z vidika varstva osebnih podatkov manj invazivni ukrepi, kot je, denimo, nadzor policije ali mestnih redarjev. Ti imajo namreč zakonska pooblastila za ustavitev in identifikacijo morebitnih kršilcev cestnoprometnih predpisov.
Poudarila je tudi, da je Slovenija edina država v EU-ju, ki je uvedla oštevilčevanje voznikov za namen zagotavljanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov dostavljavcev v največjem mestu. Identifikacijske številke na torbah so sicer podoben ukrep kot registrske številke na cestnih vozilih, a pooblaščenka opozarja, da je registracija avtomobila ali motorja urejena z zakonom, poroča Dnevnik.
Urad informacijske pooblaščenke bo vodil tudi prekrškovni postopek.
Sindikat proti oštevilčenju že od samega začetka
Sindikat Mladi Plus, pod okriljem katerega deluje tudi Sindikat dostavljavcev, odločitev pooblaščenke pozdravlja, saj na spornost oštevilčevanja opozarja že od njegove uvedbe. Dostavljavci pa so za Dnevnik dejali, da so za postopek informacijske pooblaščenke izvedeli iz medijev, k umiku identifikacijskih številk pa so jih pozvali brez pojasnila.
Najvišja kazen za kršitev predpisov za varstvo osebnih podatkov za pravno osebo znaša 20 milijonov evrov oz. štiri odstotke letnega globalnega prometa kršitelja, je za Dnevnik pojasnila direktorica Info hiše in urednica spletnega portala GDPR Guru Bojana Pleterski. Dodala je, da je višina kazni odvisna od vrste kršitve, na koliko posameznikov se ta nanaša in koliko časa je trajala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje