Lani so inšpektorji za delo v celem letu odkrili 515 kršitev na področju evidentiranja delovnega časa, letos do skoraj konca julija pa že 486 kršitev. "Ti podatki kažejo, da iz leta v leto odkrijemo čedalje več kršitev. Največ kršitev se nanaša na nepravilnosti vpisovanja podatkov v evidenco. Podatkov sploh ne vpisujejo, sploh ne vodijo evidence ali pa vodijo nepopolne evidence," je navedla glavna inšpektorica Katja Čoh - Kragolnik.

Največ kršitev je v naslednjih panogah: gradbeništvo, gostinstvo, predelovalna dejavnost, trgovina, promet in skladiščenje.

Sorodna novica Ministrstvo tudi v novem predlogu zakona vztraja pri črtanju evidentiranja odmora med delovnim časom

Delodajalci so zaradi novele ogorčeni. Pravijo, da spremembe prinašajo predvsem nepotrebne dodatne administrativne obremenitve. "Naše želje so jasne: da odpravimo nečloveški način birokracije," je dejal predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš. In dodaja: "Zakon, ki meji na izjeme, kot so poslanci in profesorji in tako dalje, ne more biti zakon, ki velja za vse."

Za inšpektorje je pomembno, da del nove zakonodaje ostane obvezen vpis prihoda in odhoda z dela. Sedanja zakonodaja omogoča hrambo evidenc ali na delovišču ali v pisarni. Inšpektorji si želijo, da bi se evidence hranile le na kraju opravljanja dela. "Inšpektorji lahko učinkoviteje opravijo nadzor, če hitreje pridejo do evidenc in potem veliko težje pride do malverzacij in prilagajanja," je pojasnila Katja Čoh - Kragolnik.

Glede nadzora pa je povedala, da bodo ukrepali skladno z načelom sorazmernosti. V primerih, kjer bodo ugotovili, da ima delodajalec večino stvari urejenih, bodo izrekali opozorila in opomine. Ko pa bodo ugotovili, da gre za večje, bolj grobe kršitve, pa bodo "temu primerno" ukrepali.