Cena za 159-litrski sodček nafte je pred kratkim padla na raven blizu 27 dolarjev in tako dosegla dvanajstletno dno, a je potem skočila nazaj prek 30 dolarjev. Pričakuje se, da bo iranska nafta enako kakovostna kot tista, ki jo na trgu ponujajo Savdska Arabija, Irak in Rusija, kar bo prodajalce sililo v še večji boj za stranke in posledično zbijanje cen. Trg se bo v tem primeru utopil v presežni ponudbi nafte, meni agencija IEA, ki deluje v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Če bo Iranu uspelo kupcem dovolj hitro ponuditi ugodne pogoje, bo to imelo še dodaten vpliv na že tako nizko ceno črnega zlata, saj je Teheran že v času sankcij delal prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi svoj naftni sektor ohranjal v pripravljenosti na povečanje proizvodnje, opozarjajo v IEA-ju. Iran se je spustil v boj, da bi si povrnil izgubljeni tržni delež drugega največjega proizvajalca nafte v Organizaciji držav proizvajalk nafte (OPEC).

Dodatnih 600 tisoč iranskih 159-litrskih sodov
Iranska napoved o dodatnem črpanju 600 tisoč 159-litrskih sodov dnevno v primerjavi z obdobjem, ko so bili pod mednarodnimi sankcijami, bo izničila zmanjšanje črpanja v približno tej količini, ki so ga napovedale države izvoznice iz naftnega kartela OPEC. Manjše črpanje je bila edina rešilna bilka, ki je preprečevala sesutje naftnega trga, kajti vsi drugi dejavniki narekujejo nadaljnje padanje cene.

Pričakuje se, da bo svetovno povpraševanje po črnem zlatu letos zraslo za 1,3 odstotka, na 95,7 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni rahel upad rasti, ki je bila lani pri 1,8 odstotka. Naftni trgi se bodo tretje leto zapored soočali s ponudbo, ki bo povpraševanje presegala za milijon sodov dnevno, dodajajo pri IEA-ju. Napovedi za letošnje leto namreč kažejo, da bo v prvih šestih mesecih leta presežek ponudbe verjetno znašal okoli 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno.

Pozitivni vplivi na gospodarsko rast?
Nizke cene nafte škodujejo naftnim proizvajalcem, po drugi strani pa so pozitivna novica za potrošnike, podjetja in gospodarstva, ki nafto trošijo. Vse to se lahko odrazi v pozitivnem vplivu na gospodarsko rast. S to oceno se sicer ne strinjajo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), kjer opozarjajo, da je sesutje cen nafte do zdaj imelo bolj negativne kot pa pozitivne učinke na svetovno gospodarstvo.