Novi ukrepi so po navedbah italijanske vlade namenjeni povečevanju števila delovnih mest in dohodkov zaposlenih, ki pa so naleteli na neodobravanje opozicije in sindikatov zaradi spremljajočih rezov v socialne pomoči in ohlapnejših pravil za kratkoročne zaposlitve.

Po novem bodo podjetja lažje zaposlovala delavce za določen čas, to je za obdobje od 12 do 24 mesecev.

Vlada premierke Giorgie Meloni je poleg tega sprostila tudi približno tri milijarde evrov sredstev za znižanje stroškov dela, ki niso povezani s plačo. Zaradi tega bodo na boljšem zaposleni z letnimi prihodki do največ 35.000 evrov.

"Gre za konkreten korak proti krizi življenjskih stroškov," je pojasnil minister za gospodarstvo Giancarlo Giorgetti.

S še eno davčno olajšavo, ki bo veljala do decembra, pa naj bi podjetja spodbudili k zaposlovanju tistih mladih, ki ne delajo in ne študirajo.

Hkrati se bo minimalni mesečni dohodek za revne v starosti od 18 do 59 let znižal z zdajšnjih povprečno 550 evrov na družino na 350 evrov, pri čemer bo omejen na največ 12 mesecev in odvisen od vključenosti v ukrepe poklicnega usposabljanja. S tem želi vlada spodbuditi delovno sposobne ljudi k iskanju dela.

Gospodinjstva z nizkimi dohodki z mladoletnimi otroki, upokojenci in invalidi bodo upravičena do nekoliko izdatnejše pomoči, in sicer več kot 500 evrov mesečno za največ 30 mesecev.

"Aroganca za prvi maj"

Medtem ko vlada Giorgie Meloni zagovarja večjo prožnost na trgu dela, pa bodo njeni ukrepi "zlasti mlajše delavce obsodili na negotova delovna mesta", je za časopis La Stampa ocenila vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein.

Tudi sindikati so do vladnega svežnja ukrepov kritični. Vodja glavnega italijanskega sindikata CGIL Maurizio Landini je opozoril, da so plače v Italiji nizke zaradi visokih davkov, pa tudi velike stopnje negotovosti zaposlitve. Potrditev ukrepov na praznika dela je označil za arogantno dejanje vlade.

Ministrica za delo Marina Calderone je branila reforme in dejala, da želi vlada podpreti "tiste, ki morajo delati, in tiste, ki želijo delati".

V Italiji 23,1 odstotka ljudi v starostni skupini od 15 do 29 let spada v kategorijo "neizobraženi, nezaposleni, neusposobljeni", kar je glede na podatke evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2021 najvišji delež v Evropski uniji, kjer to povprečje znaša 13,1 odstotka.