Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki naj bi sklenila pogodbo po prodaji, zadeve ne komentira. Zgolj potrdili so sklenitev pogodbe o prodaji in dodali, da bodo terjatve do Grepa na kupca prenesene po izpolnitvi določenih pogodbenih obveznosti. "Konkretnih pogojev prodaje in vsebine pogodbe glede na dogovor s kupcem ne moremo komentirati," so dodali. Časopisu Finance, ki je poročal o tem poslu, prav tako ni uspelo priklicati Rastoderja, ki mora kupnino za trgovski del Stožic sicer še poravnati.

S kolikšnim popustom je Rastoder dobil terjatve, ni znano. Rastoder je kupil terjatve do družbe Grep, zasebnega partnerja, pod okriljem katerega je potekala gradnja športnih objektov v Stožicah in trgovskega centra. Ta ni bil nikoli končan, Grepu je prej zmanjkalo denarja, prav tako so se umaknili vsi trgovci, ki so sprva obljubljali sodelovanje pri projektu.

Rastoder je sicer že pred časom od Gorenjske banke, SID banke in nekaterih drugih komercialnih bank odkupil okoli 30 odstotkov vseh terjatev do Grepa. Zataknilo pa se mu je pri odkupu svežnja, ki je bil v lasti DUTB-ja. Zdaj so ovire, kot kaže, odpravljene.

Rastoder, ki je sprva zanikal, da kupuje terjatve do Grepa, o čemer je že pred časom poročal portal pozareport.si, češ da gre za pomoto, je konec lanskega leta ustanovil podjetje Trgovsko mesto.

Končni kupec pravzaprav Delta?
Rastoder, ki velja za največjega prodajalca banan v regiji, je sicer pred časom iz stečaja družbe S1 kupil gradbeno jamo na Bavarskem dvoru v Ljubljani in jo kmalu zatem prodal srbski Delti. Ta je v lasti srbskega tajkuna Miroslava Miškovića, ki na Bavarskem dvoru zdaj gradi hotel s petimi zvezdicami.

Prav Miškovićeva Delta je leta 2008 z Grepom podpisala pogodbo, po kateri naj bi v trgovski center vložila vrtoglavih 242 milijonov evrov, a je od pogodbe nato odstopila - uradno zaradi začetka krize.

Prav s tem, da je Miškovićeva Delta končni kupec terjatev do Grepa ali pa trgovskega centra, s katerim so terjatve zavarovane, je po navedbah Financ povezanih največ špekulacij.

Milijonski dolgovi
Kot je razvidno iz bilanc za leto 2015, je imel Grep lani 134 milijonov evrov kratkoročnih in 6,3 milijona evrov dolgoročnih obveznosti do bank. Poleg tega pa še okoli 67 milijonov evrov poslovnih obveznosti.

Negativni kapital Grepa se je lani povečal za okoli deset milijonov evrov in je znašal 147,5 milijona evrov. Bilančna izguba je lani znašala 177 milijonov evrov.