Januarja je v ZDA število posojil poraslo prvič po enem letu. Očitno se potrošniki počutijo vedno sposobnejše odplačevati posojilo, čeprav na trgu dela še ne moremo govoriti o okrevanju. Stopnja brezposelnosti je prejšnji mesec odstala nespremenjena pri 9,7 odstotka, čeprav je največje svetovno gospodarstvo v neagrarnem sektorju izgubilo nadaljnjih 36 tisoč delovnih mest. Analitiki so zaradi zimskega vremena pričakovali slabše številke. Anketa o brezposelnosti je namreč potekala sredi februarja, ko je bilo največ snežnih viharjev in so morali številni ostati doma brez plačila.

Nasdaq dosegel enoinpolletni vrh
Število delavcev, ki želijo polno zaposlitev, vendar se morajo zadovoljiti z nekajurnim delovnikom, je poraslo in po tej metodologiji je brezposelnost s 16,5 porasla na 16,8 odstotka. Wall Street je sveže poročilo o trgu dela sprejel z velikim zadovoljstvom, saj so ekonomisti menili, da bo v ZDA februarja ukinjenih najmanj 50 tisoč služb. Newyorški delniški indeksi so v petek občutno pridobivali, tehnološki Nasdaq pa je celo dosegel 18-mesečni vrh, potem ko so se Applove delnice podražile za skoraj štiri odstotke in dosegle rekordno vrednost. Apple je sporočil, da bodo prvi računalniki iPad v ameriških trgovinah že na začetku aprila.

Spomin na pok delnic spletnih podjetij
Bikovski trend na največjih borzah sveta se torej po skoraj desetodstotnem popravku (konec januarja in na začetku februarja je bilo precej nervoze) nadaljuje. V torek bo minilo točno eno leto, odkar so bile borze zaradi strahu pred ponovitvijo velike depresije iz 30. let prejšnjega stoletja na večletnem dnu. Le dva dni pozneje pa se bomo spominjali tudi vrhunca največje borzne evforije sodobne zgodovine, ki nas opominja, da rast delnic ni samoumevna. 10. marca leta 2000 je namreč tehnološki indeks Nasdaq pokazal vrednost 5.132 točk in balon delnic spletnih podjetij (dot-com bubble) je bil pripravljen na strašen pok. Danes je njegova vrednost več kot polovico nižja.

Od izjemnih donosov do izgubljenega desetletja
Za generacijo, ki je od avgusta 1982 do marca 2000 uživala v izjemnih delniških donosih - newyorški indeks S&P 500 je v povprečju letno porasel za skoraj 20 odstotkov - je bil to velik šok. Ko si navajen, da se naložba v manj kot štirih letih podvoji in ko "strokovnjaki" razlagajo, da so borze postale odporne proti medvedjim trendom, je boleče gledati, kako prihranki iz tedna v teden puhtijo. Dolgoročno se vse poplača, pravi teorija, toda kdor je denar na borzo vložil ravno pred desetimi leti, je v minusu tudi brez upoštevanja inflacije.
Evropa ta teden pridobila skoraj 5 odstotkov
Vodilne evropske borze so v zadnjem tednu doživele največji pribitek delniških indeksov po poletju, medtem pa je indeks volatilnosti, imenovan tudi indeks strahu, v Frankfurtu padel najnižje po maju 2008. Vseevropski FTSEurofirst 300 se je povzpel za 4,6 odstotka. Poleg nekaterih spodbudnih makroekonomskih podatkov so se vlagatelji razveselili novic iz Aten, kjer so se pripravljeni spoprijeti z izjemno visokim proračunskim primanjkljajem. V petek se je z grškim premierjem sešla tudi nemška kanclerka Angela Merkel in pohvalila vsa grška prizadevanja. Evropska unija zdaj zatrjuje, da bodo ukrepi dovolj in da Grčija ne potrebuje evropskih milijard pomoči.

Tudi Krka napoveduje nižji dobiček
Ljubljanska borza niti ta teden ni slišala za optimizem razvitih trgov in gre svojo pot. Slovenski borzni indeks se je znižal še za 3,4 odstotka in je komaj še deset odstotkov nad vrednostjo iz lanskega marca. Odmevali so zlasti slabi poslovni rezultati (beri: visoka izguba) primorskih podjetij Luke in Intereurope. Enotni tečaj Intereurope (lanska izguba je znašala 54 milijonov evrov) je ta teden zgrmel za skoraj 15 odstotkov navzdol. Niti Krka ne more več višati stopnje dobička in napoveduje, da bo imela v prihodnjem letu za okoli 15 milijonov evrov manj dobička. V zadnjem tednu se je krepko znižal tudi tečaj Savinih delnic, in sicer za skoraj deset odstotkov.