Leta 1995 je Ivan Kozole, direktor Agrokombinata Krško, ki je bil del Mercatorjeve skupine, od predsednika uprave Živka Pregla dobil ukaz, da sadjarsko dejavnost ukine. Toda s srcem je bil preveč povezan s to dejavnostjo, da bi se uklonil. Ustanovil je svoje podjetje, tradicijo pa je nato nadaljeval njegov sin Boštjan Kozole, ki je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa in je najzaslužnejši, da krško podjetje danes izvozi kar dve tretjini svoje letine. Spoznal se je s Chrisom Whitom, urednikom najpomembnejše svetovne sadjarske revije, ki mu je odprl angleško tržišče.

Težko je verjeti, da lahko s tako preprostim pridelkom, kot je jabolko, osvojiš svet. Kaj je skrivnost uspeha?
Gre za zelo občutljivo dejavnost. Če samo eno leto malo popustiš, je to težko nadomestiti. Sicer pa so zakonitosti iste kot pri vsakem drugem poslu, morda le v Sloveniji takšne dejavnosti ne jemljemo dovolj resno. S tem plačujemo drago ceno. Sadjarska panoga je bila vedno podcenjena, vidimo pa lahko, da medtem nekatera podjetja iz tako imenovanih boljših panog ne obstajajo več. V našem primeru gre za dejavnost, ki ima v Sloveniji večdesetletno tradicijo. Po osamosvojitvi je veliko dobrih velikih sadjarskih podjetij propadlo, ukinjala so se velika kmetijska podjetja, zakon o denacionalizaciji je bil nerodno izpeljan, ker se je mnogo površin vračalo v naravi in so zaradi neurejenih razmerij sadovnjaki propadali.

Vsekakor je bilo smiselno, da ste začeli osvajati tuja tržišča. Kako se je vse skupaj začelo?
Ob vstopu v Evropsko unijo sta se naša glavna trga, hrvaški in bosanski, s katerima je imela Slovenija bilateralni sporazum o prosti trgovini, čez noč zaprla. Na drugi strani se je pojavila priložnost na skupnem trgu Evropske unije, kjer pa nismo imeli tako rekoč nobenih izkušenj. Šel sem v svet. To je bilo ključno. Pogosto poudarjam Chrisa Whita, ampak ni me on poiskal, ampak sem moral jaz v svet. Povabil sem ga v Slovenijo in ob slovesu, ko sem ga vprašal, ali mi lahko pomaga s kontakti v Avstriji in Nemčiji, mi je na pol v šali rekel, zakaj ne bi poskusili v Angliji. Ta je vedno slovela kot najzahtevnejši trg za sadje in zelenjavo. Ob dejstvu, da uvozijo 80 odstotkov jabolk, sem videl priložnost, čeprav sem vedel, da bodo potrebni visoki standardi. Oblikovali smo ekipo, ki je imela nalogo, da prilagodi vse zahtevane standarde. Jeseni 2004 nam je uspelo pripraviti prvi kamion.

Koliko jabolk zdaj prodate v Angliji in kakšna je tam maloprodajna cena?
Leta 2004 smo prodali 51 tisoč kilogramov jabolk, lani pa smo presegli mejo dveh milijonov kilogramov. Tam dosegamo najboljše cene, v maloprodaji stane kilogram od dva do dva funta in pol, je pa treba imeti kakovost in se zavedati, da so visoki stroški transporta.

Kaj pa Dubaj? Kako ste prišli tja?
Iz Dubaja oz. Srednjega vzhoda smo imeli povpraševanje že leta 2009, a nismo bili sposobni pakirati za ladijski tovor. Z graditvijo novega sortirno-pakirnega centra leta 2010 se nam je odprla tudi ta možnost in jeseni 2011 smo poslali prve zabojnike v Dubaj k partnerju, ki poskrbi, da so naša jabolka v 18 državah Srednjega vzhoda.

Kako poskrbite za ustrezen prevoz jabolk na oddaljena tržišča?
V zabojnikih je posebna klima, torej temperatura in vlaga. Zato ni razlike in je tako, kot če bi bila jabolka v hladilnici. Enaka jabolka, kot so na slovenskem trgu, gredo tudi v Dubaj.

Katera sorta jabolk je najpopularnejša?
V zadnjih letih se je pokazalo, da je sorta Royal Gala najzanimivejša. Prodajamo jo lahko na vseh trgih. Je najpopularnejša svetovna sorta in, kar je za nas pomembno, v Sloveniji lahko pridelamo eno najboljših sort Royal Gala v Evropi.

Zakaj ste prav pri tej sorti tako uspešni?
Ni stvar znati ali ne znati, veliko je odvisno od klime in zemlje. Pokazalo se je, da pri tej sorti, ki jo obiramo v drugi polovici avgusta in prve dni septembra (zaradi izjemne klime, ki je pogojena z vplivom Jadranskega morja in Alp), dosegamo izjemno notranjo kakovost. Ta se meri z vsebnostjo sladkorja in trdote. To je tudi prvi pogoj v Angliji - pošiljka je lahko zavrnjena, če ne zadosti merilom. V zadnjih dveh letih smo dobili nešteto pohval, da po teh merilih dosegamo najboljšo kakovost, zato se v naših razvojnih načrtih tako rekoč pojavlja le ta sorta.

Zakaj prav jabolka, zakaj ne hruške, breskve ali kakšen drug sadež?
Gre za tradicijo v tem koncu Slovenije. Imamo optimalne pogoje za jabolka, pridelujemo tudi dobre hruške in breskve, razmišljamo o še kakšni sadni vrsti predvsem za lokalno oskrbo.

Opažate, da potrošniki raje kupujejo jabolka, ki so pridelana brez pesticidov?
Najprej: pripravki za varstvo rastlin so nujno potrebni pripomočki za ohranjanje zdravja rastlin. Zelo podobno kot zdravila v humani in veterinarski medicini. Z njihovo pomočjo zagotavljamo primerno velike količine kakovostne hrane. Seveda pa se zavedamo, da je njihovo rabo treba omejiti na najmanjšo mogočo, a še vedno potrebno mero. Zato v zadnjem času vse bolj uporabljamo tudi alternativne metode varstva rastlin z mehanskimi postopki in uporabljamo tudi ekološke metode in pripravke. Intenzivno nadzorujemo tudi kakovost plodov s tega vidika in ugotavljamo, da smo veliko uspešnejši od zahtev, ki nam jih postavljajo najzahtevnejši trgovci.

Zakaj je v Sloveniji, ki ima odlične razmere za pridelavo sadja, v trgovinah na prodajnih policah toliko sadja iz tujine?
V zadnjih dveh letih je tega manj, se pa pojavijo jabolka iz Avstrije, Italije in Slovaške, kar je nerazumljivo in nepotrebno. V Sloveniji pridelamo dvakrat več jabolk, kot jih porabimo.

Ste zadovoljni s kakovostjo jabolk v naših trgovinah?
Nisem najbolj zadovoljen s ponudbo. Morali bi dvigniti raven v celotni verigi, od proizvajalca do trgovine oz. končnega potrošnika. Prevečkrat se zgodi, da jabolka niso na takšni ravni kot v tujih trgovinah. Istočasno je treba povedati, da standardi niso dobri, da je premalo nadzora.

Koliko vas je letos prizadela pomladanska pozeba in nato suša?
Žal se prav zdaj, pri obiranju, kažejo izjemni izpadi pridelka. Izpada je več kot 50 odstotkov! Cena jabolk je šla že navzgor, ker sta pozeba in suša prizadeli večji del srednje in zahodne Evrope, tako da bo letos verjetno najnižji pridelek v zadnjih 30 letih.

Kako lahko zaščitite pridelek?
Pri toči uporabljamo protitočne mreže, s katerimi imamo pokrito polovico pridelka. Pri pozebi gre za sistem oroševanja. V hladnih nočeh orošujemo, medtem ko pri suši dodajamo vodo z namakanjem, kar pa je večji problem. Vsa ta leta država ni poskrbela za infrastrukturo namakalnih sistemov, čeprav smo na to opozarjali. V Sloveniji imamo dovolj vode, smo ena najbolj vodnatih držav na svetu. Ogromno vode nam odteče, glavna težava pa je prezahteven postopek pridobivanja vodnih dovoljenj. Že večkrat smo zahtevali, nazadnje prav te dni, od pristojnih, da se postopek skrajno poenostavi, tako kot imajo to rešeno v Italiji, na Južnem Tirolskem. Leta 2013 bi tako lahko omogočili črpanje evropskih sredstev, ki so namenjena za namakalne sisteme in lahko bi bil to eden izmed ukrepov države k ublažitvi posledic suše.

V Sloveniji je še veliko neobdelanih površin. Se vam ne zdi, da je tu še veliko rezerv?
Absolutno. Po mojih podatkih je v Sloveniji več kot 50 tisoč hektarjev neobdelanih površin, res je, da so med njimi tudi težje obdelovalne površine, vendar mnoge površine so zaradi nerešenih lastniških razmerij danes neobdelane. Posebej v sadjarstvu in zelenjavarstvu vidim velik potencial. Ni pa dovolj biti le na domačem trgu, vzporedno je treba iti na izvozne trge. S tem postajaš boljši, manj odvisen, kajti narava je zelo nepredvidljiva in vsako leto so razmere na posameznih trgih drugačne. Več kot imaš možnosti, lažje se odzoveš, zato imamo toliko različnih trgov. Vsako leto so drugačne številke na izvoznih trgih.

Vaša druga ljubezen je rokomet. Imate kakšne drzne načrte s Krškim, kjer ste predsednik kluba?
Bolj načrte po umiku. Po šestih letih velikega angažmaja se zaradi pomanjkanja časa - lani smo našo skupino razširili še v Ormož - umikam z mesta predsednika. Pomembno pa je, da se zgodba nadaljuje. Postavljena je odlična baza, razmere za delo z mladimi so dobre. Ostajam pa v predsedstvu Rokometne zveze Slovenije do konca mandata, torej še dve leti.

Pojeste vsak dan kakšno jabolko? Ga vedno operete?
Vsak dan pojem vsaj enega. Brez izjeme. Vedno ga pa ne operem.