Primanjkljaj javnih financ je zazeval že na začetku lanskega leta, ko je ustavitev gospodarske dejavnosti v luči epidemije povzročila velik izpad prihodkov, država pa je začela sprejemati prve ukrepe za omilitev posledic za gospodarstvo in prebivalce.

Skupni izdatki države so v drugem četrtletju znašali 6516 milijonov evrov, kar je bilo za 45 milijonov evrov ali za 0,7 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Odhodkovno stran je najbolj zaznamoval velik upad izdatkov za subvencije, čeprav so bili ti v primerjavi z obdobjem pred epidemijo še vedno nadpovprečno visoki, so sporočili statistiki. Izdatki za subvencije so bili za 374 milijonov evrov ali 44,8 odstotka nižji kot v drugem četrtletju lani. Sredstva za zaposlene so bila višja za 270 milijonov evrov ali 17,4 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile višje za 97 milijonov evrov ali 21,6 odstotka.

Izdatki za obresti so se medtem še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 29 milijonov ali 15,2 odstotka nižji kot v lanskem drugem četrtletju.

Skupni prihodki države so po drugi strani v drugem četrtletju znašali skoraj 5759 milijonov evrov. Od prihodkov v istem četrtletju lani so bili višji za 764 milijonov evrov ali 15,3 odstotka. Prihodki od socialnih prispevkov so bili za 257 milijonov ali 13,2 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta.

Skupni prihodki so se najbolj povečali zaradi višjih davčnih prihodkov. Ti so bili za 462 milijonov evrov ali 19,8 odstotka višji kot v drugem četrtletju lani. Med temi so najbolj porasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz; ti so bili višji za 334 milijonov evrov ali 24,3 odstotka.

Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega četrtletja znašal 39.463 milijonov evrov ali 80 odstotkov BDP-ja. V primerjavi s stanjem na koncu prvega letošnjega četrtletja je bil nižji za 686 milijonov evrov. Znižal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Inflacijo spodbujajo naftni derivati

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin septembra na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, na mesečni ravni pa so upadle za 0,1 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, k mesečni deflaciji pa so največ prispevale nižje cene počitniških paketov, je objavil statistični urad.

Cene blaga so bile septembra v povprečju za 3,1 odstotka višje kot septembra lani, cene storitev pa za 1,2 odstotka višje. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 4,2 oz. 2,9 odstotka, cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,6 odstotka nižje.

K letni inflaciji so v septembru največ, 1,2 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati - dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 odstotka, bencin za 26,5 odstotka, tekoča goriva pa za 26,4 odstotka.

V povprečju višje kot pred letom dni so bile tudi cene gostinskih storitev. Te so se podražile za 5,8 odstotka in letno inflacijo zvišale za 0,3 odstotne točke.

Medtem pa so letno inflacijo nižale nižje cene počitniških paketov. Ti so bili za 6,2 odstotka cenejši kot septembra lani in so inflacijo znižali za 0,3 odstotne točke.

Za 0,2 odstotne točke so septembrsko inflacijo znižale še nižje cene sadja, ki so upadle za 8,6 odstotka.

Cenejše življenjske potrebščine

Septembra so se cene življenjskih potrebščin v povprečju pocenile. K deflaciji so najbolj prispevali cenejši počitniški paketi. Ti so se ob koncu glavne turistične sezone v povprečju pocenili za 15,7 odstotka, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke.

Dodatno znižanje, za 0,1 odstotne točke, so prispevale še cenejše nastanitvene storitve, cene so bile v primerjavi z avgustom nižje za 4,9 odstotka, in druge septembrske pocenitve.

Po drugi strani pa so mesečno rast cen za 0,3 odstotne točke višale višje cene obleke in obutve. Ob sezonski menjavi kolekcije so se oblačila v povprečju podražila za 5,3 odstotka, obutev pa za 2,6 odstotka.

Po 0,1 odstotne točke so k mesečni rasti cen prispevale še višje cene toplotne energije (+9,5 odstotka), gostinskih storitev (+2,2 odstotka), prevoznih sredstev (+0,9 odstotka) in hrane (+0,8 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2,7-odstotna (septembra lani 0,7-odstotna deflacija), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,7-odstotna (v tem času lani 0,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.