Grafi so še vedno obrnjeni navzdol, upanja na preobrat ob takšnih makroekonomskih novicah ne more biti. Foto: EPA
Grafi so še vedno obrnjeni navzdol, upanja na preobrat ob takšnih makroekonomskih novicah ne more biti. Foto: EPA
George Soros
George Soros, ki je zaslovel, ko je stavil proti funtu in mastno zaslužil, je potegnil vzporednice s propadom Sovjetske zveze. Foto: EPA

Delnice Bank of Americe in Citigroupa, ki so lani padle za 90 odstotkov, so se v petek pocenile za nadaljnjih 36 odstotkov, nato pa le okrevale, saj je iz Bele hiše prišel odgovor, da predsednik Barack Obama ni naklonjen podržavljenju. Finančni minister Timothy Geithner se o tej temi še ni razjasnil. Vlagatelj George Soros pravi, da finančni sistem preživlja celo hujšo kalvarijo kot med veliko depresijo in da ni znakov, da bi lahko bili blizu dna. Položaj primerja z zadnjimi dnevi Sovjetske zveze.

Lewis se čudi idejam o podržavljenju
Vodilni v Bank of Americi in Citigroupu imajo seveda svojo plat zgodbe. Prepričani so, da je kapitalska ustreznost obeh bank povsem zadovoljiva: "Zakaj bi bila banka, ki je dobičkonosna, ima dovolj kapitala in še naprej aktivno posoja denar, zrela za nacionalizacijo," se sprašuje prvi mož Bank of Americe Kenneth Lewis. Trg se ne ozira na te besede, finančne delnice so zdaj v povprečju vredne najmanj v zadnjih 17 letih in so na nova dna potegnile vodilne delniške indekse po svetu.

Novo šestletno dno v ZDA in Evropi
Newyorški Dow Jones (7.365 točk) je v petek pristal najnižje v šestih letih, širši S&P 500 pa skorajda najnižje v dvanajstih letih. V vsem tednu je Dow izgubil 6,2 odstotka. Kriza zaupanja je pregnala kupce, gospodarski položaj je vedno težji, kljub vsem prizadevanjem vlad in centralnih bank ni prav nobene luči na koncu predora, zato ni presenetljivo, da je Wall Street zdrsnil še nižje kot med novembrsko paniko. Podobno je tudi v Evropi: vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (738 točk) je v petek izgubil 3,3 odstotka, v vsem tednu 7,3 odstotka.

Še najmanj izgubil Telekom
Ljubljanska borza jo je v primerjavi z razvitimi trgi še kar dobro odnesla. Delniški indeks SBI20 je na tedenski ravni izgubil 3,37 odstotka, največji padec pa so utrpele delnice Gorenja (cenejše so za osem odstotkov in vredne najmanj v zadnjih osmih letih), Luke in Aerodroma. V prvi kotaciji je še najmanj, 1,6 odstotka, izgubil Telekom. Teden sta zaznamovali novici, da bo Gorenje v letošnjem letu nadaljevalo mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih in da bo Nova KBM v enem letu prevzela eno izmed bank na srbskem trgu.

Zlato čez tisočico
Dolar je v petek izgubljal, tako da je vrednost evra 1,2823 dolarja. Aktualna cena ameriške lahke nafte je 38,94 dolarja. Zlato je še naprej v bikovskem razpoloženju in je preseglo mejo tisoč dolarjev, kar je največ v zadnjih 11 mesecih. Če bo razpoloženje na delniških trgih še naprej tako klavrno, lahko v kratkem pričakujemo absolutni rekord. V dolarjih, seveda, saj je v številnih valutah zlato že nekaj časa rekordno visoko. Cena bakra je v petek padla za osem odstotkov, aluminij je pristal najnižje v šestih letih.

T. O.