Banko so sumljivi posli, ki so domnevno prepleteni z elementi gospodarskega kriminala, privedli na rob stečaja. Čeprav bi lahko pri projektu Skiper poniknili milijoni, je v Sloveniji okoli tega za zdaj vse presenetljivo mirno, je za TV Slovenija poročal Matej Hlebš.

Naložba je za Hypo pomenila veliko izgubo
Ob Jadranskem morju v Savudriji se razteza razkošna Rezidenca Skiper, takoj ob njej stoji hotel Adriatic Kempinski. Gradnjo je začel koroški poslovnež slovenskega rodu Miro Oblak, ki je zato ustanovil podjetje "Skiper".

Celoten projekt je od samega začetka financirala banka Hypo. Za vse večje projekte na Hrvaškem je bila pristojen Hypo-International v Celovcu. Posojila, ki so jih odobrili za projekt Skiper, pa naj bi znašala kar okoli 250 milijonov evrov. Gre za naložbo, ki je za Hypo pomenila izjemno veliko izgubo.

"Projekti Hypa načrtovani preveč optimistično"
Predsednik preiskovalne komisije v koroškem deželnem parlamentu Rolf Holub je prepričan, da za to ni odgovorna le finančno in gospodarska kriza: "Trideset odstotkov težav je posledica krize, za trideset odstotkov je kriv sistem, v tridesetih odstotkih pa gre za izgubo zaradi kaznivih dejanj."

Zaradi bančne tajnosti o konkretnih primerih ne sme govoriti, na splošno pa je o poslovanju Hypo-banke povedal: "Videti je, da so bili projekti načrtovani preveč optimistično in jih pozneje ni bilo mogoče prodati po taki ceni. V projekt so npr. vložili 100 milijonov evrov, na koncu pa je bil vreden le 40 milijonov."

Leta 2008 je lastnik Skiperja postal Vegrad
Tako naj bi milijoni poniknili tudi pri projektu Skiper, za katerega je bil v Hypo-banki pristojen Günther Striedinger. Ko je Striedinger odšel iz Hypa, je med banko in Oblakom nastal večji spor, ki se je končal tako, da je Oblak leta 2008 svoj 75-odstotni delež v Skiperju prepustil Vegradu.

Heinz Truskaller, ki je do leta 2006 vodil Hypo-Zagreb, pa je pojasnil: "Šele pozneje sem slišal, da je podjetje Vegrad vstopilo v projekt in da mu je pri tem pomagala banka Hypo. Podjetje Skiper oz. projekt Skiper, pa podjetje Vegrad so tudi po odhodu Striedingerja leta 2006 še naprej financirali. Za to je zagotovo skrbel oddelek Hypo Internacional, menda pa, tako smo slišali, tudi Hypo Slovenija."

V slovenskem Hypu pravijo, da so financirali Vegrad, a le pri projektih v Sloveniji, in tudi Holub za zdaj nima informacij, da bi ljubljanski Hypo kreditiral tudi Vegradov Skiper.