Gospodarska zbornica je kritična do vladnih ukrepov, saj meni, da se dozdajšnje omejitve niso izkazale za učinkovite, povzročile pa so gospodarsko škodo. Kako pa nove zaostritve sprejemajo v sindikatih?

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je v Odmevih poudarila, da se v stiski ni znašlo samo gospodarstvo, kot je bilo velikokrat slišati v zadnjih dneh, temveč tudi vsi zaposleni in drugi, ki so v strahu za svoje zaposlitve. Številni izmed njih so namreč že dolgo brez dela in prejemajo 80 odstotkov nadomestila za plačo.

Čas epidemije pa po njenem mnenju povzroča tudi zelo veliko erozijo na področju predpisov iz delovnih razmerij. "Kar naenkrat je dovoljeno vse, vse dovolj dobro, počasi prihajamo v obdobje, ko bomo zadovoljni, da imamo zaposlitev, kjer so vsaj plače redne, tudi te stiske so ena od velikih posledic krize. Veljalo bi se ukvarjati tudi z njimi," je dejala.

Težave s priznavanjem bolniških nadomestil

Navkljub novim zaostrenim ukrepom pa za proizvodne obrate po državi večjih sprememb ne bo. Kot je pojasnila Jerkičeva, s terena dobivajo različne informacije, kar zadeva širjenja okužb: "Imamo podjetja, kjer se virus širi, posledično zaradi tega tudi veliko zaposlenih manjka, in potem smo spet pri nadurnem delu in preobremenitvi preostalih delavcev."

Zaposleni med drugim pogrešajo krizni dodatek, ki so ga prejeli v prvem valu epidemije. Na terenu se pojavljajo tudi težave s priznavanjem bolniških nadomestil zaradi obolelosti na delovnem mestu. "Delodajalci ne priznavajo, da gre za poklicno bolezen oz. posledico nesreče pri delu, ki je 100-odstotno plačana, ampak za običajno bolniško. Zagotovo se bodo zdaj pojavili tudi problemi s prevozi na delo, čakanjem na delo, skrajšanim delovnim časom in socialno stisko, ki nastaja."

"Vlada očitno načrta ni imela namena predstaviti socialnim partnerjem"

V petek se bodo znova sešli socialni partnerji v okviru Ekonomsko- socialnega sveta. Govorili bodo tudi o načrtu okrevanja, ki ga mora Slovenija do konca leta poslati v Bruselj in bo podlaga za črpanje evropskih sredstev. Kot je pojasnila Jerkičeva, so srečanje zahtevali sindikati in delodajalci: "Tako kot je v zadnjem času navada, vlada očitno ni imela namena predstavljati dokumenta na ESS-ju. Tudi za jutri je to točka brez gradiva. Na vprašanje, ali lahko gradivo pričakujemo, je prišel odgovor, da je gradivo interne narave, kar pomeni, da lahko pričakujemo kvečjemu neko bežno seznanitev z vsebino dokumenta, kar ni dobro. Slišali smo, da Evropska komisija pričakuje, ne samo na tem področju, ampak tudi na marsikaterem drugem, dejavno sodelovanje socialnih partnerjev."

Kot je znano, socialni dialog v zadnjem času ne poteka dobro. Na vprašanje, kaj je razlog za takšno stanje, je Jerkičeva odgovorila, da očitno na strani vlade obstajajo pomisleki o tem, ali spoštovati pravila ESS-ja in dialog voditi na način, ki je predviden, ali pa so mogoče bližnjice. "Ravno v teh dneh poskušamo doseči od socialnih partnerjev neke vrste spoštovanje. ESS ni namenjen bežnemu seznanjanju z vsebino, ampak usklajevanju predlogov, dialogu, doseganju širšega kompromisa med družbenimi skupinami, ki je v preteklosti dostikrat pomenil tudi socialni mir, posebej v izrednih časih," je opozorila predsednica ZSSS-ja.