Po izteku pogodbe o licenčni proizvodnji majoneze in juh z multinacionalko Unilver so v ljubljanski proizvodni hali Droge Kolinske pred dvema mesecema stroji že obstali. Zdaj se podobnega scenarija bojijo v še nekaterih obratih družbe v Portorožu, Mirni in Središču ob Dravi, kjer izdelujejo manj donosne, a slovenskim porabnikom dobro znane čaje Tisoč in en cvet, riž Zlato polje, pa Viki kremo, Čokolešnik in druge.

Dvomilijonski domači trg je za vrsto izvirnih Droginih oziroma Kolinskinih blagovnih znamk očitno premajhen, četudi se ob povezovanju obeh podjetij pred tremi leti njihova usoda ni zdela tako črna, saj so obljubljali, da bo združitev Kolinske z Drogo prinesla močno kapitalsko in finančno podjetje z dejansko strukturiranimi blagovnimi znamkami.

Strategija družbe je bila ves čas jasna, morda le narobe razumljena, pravi danes direktorica trženja in prodaje, ki zagotavlja, da proizvodnja preostalih ključnih blagovnih znamk v Sloveniji ni vprašljiva. A če mineralne vode Donat pač ni mogoče polniti drugje kot v Rogaški Slatini, v Ljubljani, kjer je Droga Kolinska še februarja izdelovala majonezo in juhe, proizvodnje zagotovo ne bo več.

Velika vrednost zemljišča v mestnem središču
Postopno se namreč uresničujejo napovedi iz obdobje povezovanja Droge in Kolinske. Ko je povezano družbo lastniško obvladal Istrabenz, so namreč mnogi opozarjali, da se sinergijski učinki povezovanja obeh podjetij zrcalijo predvsem v vrednosti več tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča sredi Ljubljane, na katerem bi lahko namesto proizvodne hale kmalu vzniknila draga stanovanja.

Bavčar govoril drugače
To pa je prvi človek koncerna Igor Bavčar takrat zanikal, ko je dejal: "Istrabenz ni vstopil v Kolinsko zaradi tega, nimamo teh načrtov, sploh pa so te informacije iz trte izvite, Kolinska je pred kratkim vložila veliko denarja v razvoj logističnih storitev na tem območju, objekti so spomeniško zaščiteni, tudi nekaj drugih nepremičninskih poslov na tem območju ni steklo in ni to naš interes."

Danes je območje Kolinske v novih prostorskih aktih Ljubljane že sestavni del tako imenovanega "partnerstva Šmartinka". Mednarodni javni natečaj za ureditev območja pa je tik pred zaključkom.