Slovenski delavci ali delavci migranti - v podobni stiski in brez plač se lahko znajde vsakdo, začenja svoj prispevek novinarka TV Slovenija Anja Huš in podaja primer, ko delavec pri nekdanjem delodajalcu ni dobil izplačanih okoli pet plač, zdaj pa se toži od leta 2007. A najhuje je to, da je dobil že dve tožbi, iztoženega denarja pa ne.

V kolikor gre za majhnega delodajalca, ki je že imel finančne težave, pa je izid lahko še slabši. Če je delodajalec v insolventnem postopku, pogosto v stečajni masi ni denarja za plačilo plač.

Delavec lahko na delovno sodišče v roku petih let vloži tožbo za izterjavo dolga, če dobljena tožba ni dovolj, pa lahko zahteva še izvršbo, vendar gre ta le na premoženje družbe, ki pa v tem primeru nima več premoženja.

Mednarodni akt le mrtva črka na papirju
Kot ugotavlja Huševa, je očitno mrtva črka na papirju tudi mednarodni akt, ki nosi naziv Mednarodna konvencija o zaščiti plač, ki jo je Slovenija podpisala lani in zahteva, da delavci dejansko prejmejo plače, do katerih so upravičeni. Država bi mora tako z učinkovitim inšpektorskim nadzorom zagotoviti, da se to ne bi dogajalo.

Za neplačevanje delavcev globa med 200 in 2.000 evri
Neplačevanje delavcev je prekršek, kaznovan z globo, ki sega le od 200 do 2.000 evrov. Je pa tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta. In če tožba ni jamstvo za plačilo delavcev, povejo pravniki, lahko ti do svojih plač morebiti pridejo z vložitvijo kazenske ovadbe.

Tudi delavci Mure na sodišče
Tudi delavci treh hčerinskih družb murskosoboške Mure še vedno iščejo pravico. Ker jim namreč stečajni upravitelj krovne družbe ni priznal 13 milijonov evrov terjatev, so se sestali s stečajnim upraviteljem družbe Mura Ženska oblačila, odvetnikom Borutom Sokličem, ki so ga pooblastili za zastopanje pred sodiščem zaradi uveljavitve teh terjatev. Soklič je namreč vsem 1829 delavcem ponudil brezplačno zastopanje, prav tako pa jih je brezplačno pripravljen zastopati odvetnik Franci Matoz.