Minister za delo Luka Mesec je v uvodnem nagovoru dejal, da prekarnost v Sloveniji ni toliko problem veljavne zakonodaje kot njenega spoštovanja. Ob tem je spomnil, da so nedavno izpeljali reorganizacijo inšpektorata za delo, cilj pa je prehod od zgolj iskanja malih kršilcev na kaznovanje velikih kršilcev.

Med vladnimi ukrepi zoper prekarnost je omenil prejšnji teden v DZ-ju sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki dodatno ščiti v tujino napotene delavce. Dotaknil se je tudi študentskega dela, pri čemer je naklonjen ukinitvi študentskih servisov in prenosu funkcije posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje. Koncesije se tako ne bi več stekale v zasebne roke, prehod v redne zaposlitve pa bi bil bolj tekoč, verjame.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je prepričan, da je za sprejetje relevantnih sklepov v zvezi z ukrepi proti prekarnosti pomembno tudi sodelovanje delodajalske strani.

Ob tem je opozoril, da je v zadnjih desetletjih prišlo do več prelomnih trenutkov, od tehnoloških prebojev do kriz, spremembam pa da se ne prilagaja le družba, temveč tudi trg dela. Nekateri so v atipičnih oblikah dela prostovoljno, ker jim omogočajo svobodo, lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, težava pa je, ko se ljudem, ki iščejo zaposlitev, neupravičeno odreka pravice oz. ko se nekatere oblike dela načrtno izkoriščajo, je dejal.

Kakšne so posledice prekarnosti?

Sledila je okrogla miza z naslovom Posledice prekarnosti. Še pred 20 leti je bila ena največjih težav, povezanih s prekarnostjo, zaposlitev za določen čas, ko je začela pokritost s kolektivnimi pogodbami upadati, pa so začele nazadovati tudi delavske pravice, je navedla predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Sistem nekaj dobro plačanih zaposlitev za nedoločen čas ob vzporedni uporabi podplačanih delavcev, ki se je uveljavil, bo zelo težko spremeniti, se boji. Prekarne zaposlitve so po njenih besedah obvod pravicam iz zakona o delovnih razmerjih, dokaz za to pa je razmah statusov s. p., ki jih od delavcev zahtevajo delodajalci. "Če hočemo imeti spodobna delovna razmerja ... moramo povrniti prejšnje stanje, brez kakšnih velikih reform, le z večjim nadzorom in pozornostjo pri sklepanju pogodb," je pozvala.

Posodobitev definicije prekarnega dela

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je zatrdil, da na ministrstvu vedo, katera področja prekarnosti je treba obravnavati, v strategiji pa, da bo zapisana tudi časovnica ukrepov.

Sam se zavzema za posodobitev definicije prekarnega dela, ki ga razume kot prikrito delovno razmerje, iz katerega izhaja manj pravic, kot bi jih moralo, pri čemer je delavčeva prihodnost negotova. Med prekarnimi oblikami dela je omenil agencijsko delo, prenašanje delavcev na zunanje izvajalce, veriženje pogodb za določen čas ...

Posledica prekarnosti je fragmentacija trga dela, "tekma do dna", je pojasnil. Prekarni delavci delujejo kot socialni damping, saj se na njihov račun znižuje raven delavskih pravic, je dodal. Poleg tega je interes vsake države, da zbere dovolj prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in s tem poskrbi za varnost vseh, je prepričan.

Posledice prekarnosti na zdravje

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je opozorila na posledice prekarnosti na zdravje. Glede na raziskave v Evropi v zadnjih letih po njenih besedah povzroča depresijo in anksioznost. Posledica so tudi psihosomatske bolezni, kot so miokardni infarkt, rana na želodcu, sladkorna bolezen in visok krvni tlak, ki niso povzročene z biološkim dejavnikom.

Za delavce je pomembno, da so vključeni v sindikat, da imajo socialno podporo, pa tudi višina plače, socialni status, nadzor nad lastnim časom, da jim ni treba biti na voljo vsak trenutek, prekarcem pa lahko vse to manjka, poleg tega so pogosto socialno izolirani, je naštela.

Posvet je povezovala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, ki je poudarila, da je bilo o prekarnosti v zadnjih letih že mnogo povedanega, predlagani so bili tudi številni ukrepi. Zbrani zato danes pripravljajo deklaracijo ukrepov, ki naj bi bila ministrstvu temelj za pripravo strategije za odpravo prekarnosti.

Dogodek so organizirali DS, ministrstvo za delo in Sindikat Mladi plus.