Agonijo finančnega sektorja, ki je v ZDA v povprečju izgubil 21 odstotkov, najlepše ponazarjajo delnice podjetja Countrywide Financial, ki so lani padle za 79 odstotkov. Vsega je kriv konec vzpona na trgu nepremičnin, kar je povzročilo hudo krizo na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Začelo se je avgusta, nato pa smo vsak teden lahko brali, koliko milijard bo to stalo največje banke na svetu. Seveda so delnice potonile.

Apple in Amazon med zvezdami leta
Dobro so ravnali tisti, ki so stavili na energetski sektor. Ta je pridobil 33 odstotkov, potem ko je nafta skočila do skoraj 100 dolarjev in doživela največjo letno rast v tem desetletju. Še več so prinesli nekateri tehnološki biseri. Delnice Appla in Amazona so na primer pridobile več kot 130 odstotkov. Najpomembnejši borzni indeks na svetu Dow Jones je leto končal pri 13.264 točkah. V ponedeljek je izgubil sto točk, tako da znaša letni pribitek 6,4 odstotka. Tehnološki Nasdaq se je letos povzpel za 9,8 odstotka.

Kitajski bum
Bolj kot gremo proti vzhodu, slabše predstave so imeli lani vodilni delniški indeksi. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.507 točk) je lani pridobil vsega 1,6 odstotka, kar je najslabši dosežek po letu 2002. Tokijski Nikkei (15.307 točk) je celo padel za 11 odstotkov, kar je bil tudi odziv vlagateljev na počasne strukturne reforme japonske vlade. Tako so raje svoje žepe polnili na Kitajskem. Tamkajšnja borza je z več kot stoodstotno rastjo prva na svetu. V Evropi je bila svetla izjema borza v Frankfurtu. Delniški indeks DAX 30 (8.067 točk) je lani tako kot leto prej porasel za 22 odstotkov.

Fed naj bi še ta mesec spet znižal obresti
In kakšne so napovedi za leto 2008? Zmerno optimistične. Marsikaj bo seveda odvisno od zdravja ameriškega gospodarstva. Rast se upočasnjuje, toda dobra novica je, da zdaj že 44 odstotkov prihodkov ameriških podjetij, ki so vključeni v širši delniški indeks S&P 500, prihaja iz tujine. Leta 2001 je bil ta delež le tretjinski. Vlagatelji se najbolj bojijo stagflacije, torej hkratnega pojava inflacije in nizke (ali celo negativne) gospodarske rasti. Ameriška centralna banka bo seveda še naprej na preži. Prvič naj bi obresti znižala že ta mesec. Nekateri napovedujejo, da bo letos obrestna mera Fed Funds padla na 3,25 odstotka.

T. O.