"Obstaja resna nevarnost, da ACH, ki je obljubil stoodstotno poplačilo terjatev, povabi prijatelje ali znance, da stopijo skupaj in terjatve od DUTB-ja odkupijo s popustom," opozarja Rajko Stanković, predsednik društva malih delničarjev MDS-ja.

Za Stankovića je nedoumljivo, zakaj so bila lani potrebna dolgotrajna pogajanja med slabo banko in zadolženim holdingom, če je DUTB zdaj očitno enostransko odstopil od sporazuma. V oddaji Točka preloma se Stanković sprašuje: "Ali načrt reprogramiranja in triletni moratorij na odplačevanje dolgov še veljata? In če je tako - zakaj so terjatve na prodaj?"
ACH - zgodba o prevelikih očeh
Ob lanskih pogajanjih DUTB-ja in ACH-ja so se pojavljali očitki, da je slaba banka preveč popustljiva do holdinga, ko je odobrila enoletni moratorij na odplačilo glavnice in podprla program preventivnega prestrukturiranja.

Mediji so se spraševali, ali DUTB bolj skrbi za ACH ali za menedžersko družbo Protej, ki je leta 2005 prevzela Autocommerc, kot se je takrat imenoval konglomerat pod vodstvom Hermana Rigelnika. To je bil šele tretji menedžerski prevzem v Sloveniji; pred tem so se za takšno potezo opogumili le še menedžerji BTC-ja in GV Skupine.

"Zgodba ACH-ja je pravzaprav zgodba o prevelikih očeh. O prevelikih očeh Hermana Rigelnika, ki je hotel postati velekapitalist in za to ni imel svojega denarja. Denar je najel, naložbe, v katere je usmeril denar, niso bile povsem prave, prišla je kriza in denarja ni bilo več dovolj. In tako je mimo prišel DUTB," je za oddajo Točka preloma vzpon in padec ACH-ja povzel direktor Financ Peter Frankl.

Nekoč paradni konj, danes cerkvena miš
Začetki ACH-jeve zgodbe segajo v črno-bele čase, ko je leta 1952 v Ljubljani začel delovati takrat šele drugi jugoslovanski uvoznik avtomobilov. Autocommerce je zastopstvo za luksuzne znamke razširil s prodajo rezervnih delov in servisno dejavnostjo, kar mu je omogočilo, da je razmeroma mirno prebrodil tranzicijske čeri, od izgube jugoslovanskega trga do lastninskega preoblikovanja.

Leta 1994 je krmilo podjetja prevzel nekdanji Gorenjev sanator Rigelnik, tik pred tem podpredsednik Drnovškove vlade in predsednik državnega zbora. Njegova vez s politiko je vzdržala več kot dve desetletji; leta 2004 je bil med ustanovitelji Foruma 21.

Pod Rigelnikovim vodstvom je Autocommerce prerasel v vsestranski konglomerat, ki je obsegal tako različne dejavnosti, kot so prodaja avtomobilov, poslovni turizem (z nakupom Grand hotela Union in Leva), proizvodnja vozil (prek novomeške Adrie Mobil), telefonija (z družbo Debitel) in finančni posli (prek borzne hiše BPH in Factor banke).

Tik pred menedžerskim prevzemom leta 2005 in uvrstitvijo delnic na borzo leta 2006 je bil holding, kot je poudarjal Rigelnik, med petimi največjimi družbami v državi.

Prva domina je padla leta 2013 s Factor banko, ki so jo napačne naložbe, slaba posojila in svetovna finančna kriza popeljale v nadzorovano likvidacijo.

Zadevo ACH-ja preiskujejo kriminalisti
Rigelnikova naslednica Sonja Gole in novi šef ACH-ja Rasto Oderlap, ki je ta položaj zasedel lani poleti, po prerivanju med taborom Goletove in še ene velike lastnice Proteja, Vere Mihatovič, sta največ energije vlagala v mehčanje bank upnic in preprečitev holdingovega stečaja.

S prodajo terjatev in tudi premoženja bo ACH na koncu veliko manjši, kot je bil, morda tudi brez dobičkonosne družbe Adrie Mobil. Poteka že druga javna dražba ACH-jevih nepremičnin, tudi poslovne stavbe; odprta bo do torka. Z domnevnim izčrpavanjem podjetij pa se ukvarjajo kriminalisti; kot so potrdili na policiji, Nacionalni preiskovalni urad v zadevi ACH vodi predkazenski postopek.

DUTB še kar hiti s prodajo terjatev
Slaba banka je v začetku meseca objavila prodajo prvega svežnja terjatev, ki so jih nanjo prenesle banke, kupci pa bi jih lahko pretvorili v lastniške deleže. Gre za 670 milijonov evrov terjatev do 23 družb. Presenetil je kratek, komaj 14-dnevni rok za oddajo ponudb, ki se je iztekel pred tednom dni. Pretekli petek je DUTB dodal na seznam še terjatve do štirih podjetij, a tokrat brez roka za oddajo ponudb.

Do zdaj je bilo na slabo banko prenesenih za dobrih 5 milijard evrov slabih terjatev, ki so jih imele do 579 podjetij NLB, NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka in Banka Celje. DUTB je plačal zanje milijardo in pol evrov.

Vlada Mira Cerarja bo delovanju DUTB-ja posvetila posebno sejo, sklicano za torek.