Član nadzornega sveta Andree Bergen je dejal, da namerava KBC posledično zmanjšati svoje vlaganje v NLB. KBC naj bi še naprej sodeloval s skupino NLB v njenem nadzornem svetu in odboru za tveganja.

Že marca pa sta odstopni izjavi podala belgijska člana uprave NLB-ja, Erik Luts in Pierre van Keirsbilck. Kot so pojasnili v KBC-ju, bosta v NLB-ju delovala do konca odpovednega roka.

Nadzorni svet je sicer soglasno podprl najem 75 milijonov evrov podrejenega dolga pri KBC-ju, s katerim namerava NLB okrepiti kapitalsko ustreznost in zagotoviti financiranje nadaljnjega razvoja.

Lastništvo pogoj EU-ja
Finančni minister Andrej Bajuk meni, da odločitev o samoomejitvi KBC-ja v NLB-ju ne bo ogrozila največje domače banke ali reform. Bajuk poudarja, da Slovenija ne more privoliti v predloge o 3-letnem časovnem okviru, v katerem bi belgijska bančno-zavarovalna družba postala večinski lastnik NLB-ja. To ji preprečuje tudi evropska zakonodaja, ki jo zavezuje k finančni stabilnosti.

Ta je brez ohranjanja nadzora v instituciji, ki obvladuje 42 odstotkov slovenskega bančnega trga, nemogoča. Dodaja, da bi Slovenija lahko obdržala le 25-odstotni delež in delnico, drugo pa ponudila posameznikom.

Nesporazum med Bergnom in Bajukom
Andree Bergen, predsednik uprave KBC-ja, je za Televizijo Slovenija pojasnil, da je želel KBC pod določenimi pogoji ostati 49-odstotni lastnik. Bergen je torej zanikal Bajukove navedbe, da je KBC vztrajal pri tem, da bi v treh letih prišel do večinskega deleža.

Kako privlačna je sploh še Slovenija za tuje vlagatelje?
S skupino KBC je bilo leta 2002, ko je vstopila na slovenski trg in kupila 34 odstotkov delnic največje slovenske banke, dogovorjeno, da naj bi svoj delež postopoma povečala na najmanj 49 odstotkov. Poleg tega so se s takratno vlado dogovorili, da KBC svojega deleža v NLB-ju ne bo povečeval do konca leta 2005.

KBC umika člane uprave NLB-ja
Po štirih letih na slovenskem trgu je tako število delnic NLB-ja, ki so v lasti Belgijcev, enako kot na začetku. Povečanja deleža KBC-ja v NLB-ju si slovenska vlada ne želi, zato so se Belgijci odločili, da na slovenskem bančnem trgu ostanejo le kot finančni vlagatelj. Pri morebitni dokapitalizaicji NLB-ja ne nameravajo sodelovati niti je ne bodo podprli. Svoja člana uprave bodo umaknili, obdržali bodo le štiri člane v nadzornem svetu.

Postavlja se torej vprašanje, ali bodo tuji vlagatelji sploh še hoteli vlagati v slovenska podjetja, saj se je v zadnjem času pokazalo, da Slovenci tujemu kapitalu nismo preveč naklonjeni. Spomnimo se le namere Altime, da pridobi 24,99 odstotka delnic Mercatorja, ki se je končala precej klavrno. Ali pa težav belgijskega Interbrewa, ki je želel kupiti Pivovarno Union.

Tujemu kapitalu na slovenskem trgu ni lahko
K prisotnosti tujega kapitala na slovenskem trgu ne pripomore niti namera vlade, ki si želi, da bi za deleže največjih slovenskih podjetij, ki jih prodaja, pridobila slovenske vlagatelje ali pa celo ustanovila holding, ki bi bil dovolj finančno sposoben in bi zmogel nakup. Po nekaterih namigovanjih naj bi v takšnem holdingu sodeloval tudi KD Group.

V KD-ju Group so za MMC povedali, da konkretne ponudbe o ustanovitvi holdinga še niso dobili, vendar so vedno pripravljeni na takšne oblike sodelovanja s slovenskimi podjetji. "Pobuda vlade je dobrodošla, saj se lahko le na ta način organizirano odkupi deleže v večjih slovenskih podjetjih in se tako prepreči, da strateški deli gospodarstva preidejo v roke tujega kapitala," je povedala Alenka Paulin iz KD-ja Group.