Na Telekomu podatkov o poslovanju v preteklosti niso želeli razkriti, češ da so zavezanci za posredovanje javnih informacij šele od 17. aprila lani. Borut Janc in Eugenija Carl sta za TV Slovenija kljub temu skušala odkriti, kdo vse je v preteklosti črpal denar iz Telekoma. Vabljeni k ogledu videoprispevka!

Voditeljica Dnevnika Erika Žnidaršič pa se je pogovarjala z nekdanjim podpredsednikom uprave Telekoma Miranom Krambergerjem, pozneje tudi idejnem očetu podjetja T-2, in nekdanjim predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav Matjažem Rakovcem.

Kramberger je na vprašanje o tem, kakšno svetovalno pogodbo in za koliko denarja je imel Telekom sklenjeno denimo z Janezom Kocijančičem, nekdanjim predsednikom ZLSD-ja in Olimpijskega komiteja, odgovoril, da je po njegovem vedenju šlo za svetovalno pogodbo, ki je znašala nekaj tisoč evrov mesečno. Za kakšne posle je šlo, ne ve, ker pri teh pogodbah ni bil vpleten in je zanje izvedel šele pozneje, ko ni bil več na mestu podpredsednika uprave Telekoma.

Ob prihodu na čelo Zavarovalnice Triglav so prekinili vse svetovalne pogodbe in dejansko uspešno zgodbo Triglava gradili na lastnih zaposlenih, je na vprašanje, kdo vse je imel sklenjene svetovalne pogodbe z Zavarovalnico Triglav, odvrnil Rakovec in dodal, da v njegovem mandatu svetovalnih pogodb ni bilo.

To najbrž ne drži za vse, za nekatere pogodbe pa gotovo, je pogosto preplačanost programske in komunikacijske opreme, ki jo Telekom kupuje od posrednikov, potrdil Kramberger.

Kramberger je o Telekomovih "dvornih" dobaviteljih povedal, da je bil daleč največji in glavni dobavitelj Iskratel, pri drugih pa gre za manjše dobavitelje, kjer je šlo za manjše zneske, ki niso vredni omembe.

Rakovec je o "dvornih" dobaviteljih Zavarovalnice Triglav povedal, da so imeli zelo transparenten sistem, ki je izbiral le najugodnejše dobavitelje, zato tovrstnih težav na Triglavu niso poznali.

Rakovec je še potrdil pritiske politike iz vladajočih vrst pri zaposlovanju, predvsem prek politično nastavljenih nadzornikov, a ni želel omenjati konkretnih imen. Poudaril je tudi, da je tudi to eden glavnih razlogov, zaradi česar bi morali državna podjetja prodati.

Glede stroškov za marketing je Kramberger odvrnil, da trenutno stanje težko komentira, lahko pa pove, da je bilo v času, ko je bil podpredsednik uprave, delež sredstev za marketing nekoliko pod deležem v nemškem Telekomu. Delež je bil vseeno previsok, je dodal.
Zavarovalnico Triglav bi morali prodati čim prej, dokler je še v dobri kondiciji, saj bi z zadrževanjem prodaje Triglava lahko ponovili Telekomovo zgodbo, je opozoril Rakovec.