Odkar je kitajska narodna banka marca povečala dovoljeno dnevno nihanje juana z enega na dva odstotka, je njegova vrednost padla za tri odstotke. K temu so bistveno prispevale tudi monetarne oblasti, saj so s tem onemogočile tako imenovanemu špekulativnemu kapitalu, da bi njegova vrednost še naprej hitro naraščala, kar bi ogrozilo ne samo naraščanje kitajskega izvoza, ampak bi povzročilo tudi padec gospodarske rasti.

Padanje vrednosti juana, do katerega so kritični posebej v ZDA, ima tudi negativne učinke, saj se s tem dražijo tudi uvožena energija in surovine, ki jih kitajska industrija nujno potrebuje. Vrednost juana se bo zato stabilizirala, med drugim tudi zato, ker kitajske oblasti načrtujejo, da bi Juan v prihodnjih letih postal tretja najpomembnejša svetovna rezervna valuta. V ta namen so v Hongkongu, Londonu in Frankfurtu začeli trgovati z juanom, v tej valuti pa obračunavajo tudi vse večji obseg kitajske trgovine s svetom.

Kitajska, ki si prizadeva, da bi bil juan čim bolj podprt z zlatimi rezervami, je postala tudi največja uvoznica zlata na svetu. Kljub temu pa je vrednost zlata v zadnjem času še naprej padala, predvsem zato, ker so v Indiji, ki je bila do lanskega leta največja svetovna uvoznica zlata, bistveno povečali davke na uvoz in promet z žlahtno kovino. Po parlamentarnih volitvah v Indiji sredi meseca bodo te omejitve prenehale veljati. Zaradi ponovnega večjega uvoza v Indijo in velikih kitajskih nakupov naj bi vrednost zlata začela znova naraščati.

Dodaten razlog za to bo odločenost kitajskih oblasti, da bi 3.800 tisoč milijard dolarjev, ki jih imajo naložene v ameriške državne obveznice, začele počasi pretvarjati v zlate rezerve.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija, Peking