Poleg Kitajske so večji volilni delež dobile še Južna Koreja, Mehika in Turčija. Gre za drugo stopnjo načrtovane reforme, ki naj bi do leta 2008 pravičneje razdelila moč v tej 184-članski organizaciji. Reformo je podprlo kar 90 odstotkov članic, proti so bile le južnoameriške države in nekatere države na Bližnjem vzhodu.

Kitajska je do zdaj imela manjšo moč v IMF-u kot na primer Belgija ali Nizozemska, čeprav je njeno gospodarstvo četrto največje na svetu in dvakrat večje od obeh omenjenih držav skupaj. Položaj Kitajske v IMF-u se bo zvišal z 9. na 6. mesto.

V boj proti korupciji
Na rednem jesenskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Singapurju so finančni ministri sprejeli novo strategijo boja proti korupciji, ki predvideva natančnejši nadzor nad denarnimi tokovi v programih bank. Po ocenah Svetovne banke iz njenih sredstev za projekte vsako leto izgine približno milijarda dolarjev, zato si je predsednik banke Paul Wolfowitz na začetku mandata kot pomemben cilj zadal ravno ureditev tega področja.

Finančni ministri so še opozorili Svetovno banko, da je prestroga pri zagotavljanju pomoči državam, ki ne ustrezajo njenim standardom. Kritizirali so predvsem protikorupcijske standarde, ki jih veliko držav, potrebnih pomoči, ne izpolnjuje. Pripombe so se začele, ko je Velika Britanija zagrozila, da bo umaknila 50 milijonov dolarjev, ki jih je obljubila Svetovni banki za pomoč.

Paul Wolfowitz je zavrnil vse obtožbe in dejal, da nikakor ne zlorablja protikorupcijskih zahtev za zmanjševanje pomoči državam, ki jo potrebujejo. Dejal je tudi, da je pomoč državam v razvoju letos narasla za devet odstotkov na devet in pol milijarde dolarjev.

Druge teme
V ospredju srečanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Singapurju so inflacijski pritiski, rast cen naftnih derivatov in obrestnih mer. Na dnevnem redu je tudi zmanjševanje dolga revnih držav ter preprečevanje njihovega ponovnega zadolževanja mimo strogih meril svetovne banke in IMF-a.