"Letošnje leto je res posebno tudi na finančnih trgih. Fed in druge centralne banke so, v primerjavi s prejšnjo finančno krizo, delovali mnogo bolj agresivno. Ena izmed posledic je tudi rekordno velika vsota – kar več kot 17 bilijonov ameriških dolarjev –, dolžniških vrednostnih papirjev, katerih donosnost je zdaj negativna. Zato se tudi največji svetovni upravljavci sprašujejo, ali je klasično pravilo vlaganja – 60 odstotkov v delnice in 40 odstotkov v obveznice –, še veljavno. Posledice so tudi na drugih trgih. Glede na povečevanje denarne mase v ZDA, ki je brez primere, je del analitikov prepričan, da bo dolar še izgubljal, delnicam pa se obeta rekorden konec leta. Zlato je sicer dobršen del letošnjega leta pridobivalo na vrednosti, vendar v Blackrocku, kjer upravljajo s skoraj 8 tisoč milijardami dolarjev sredstev, pravijo, da bo njegov pomen v prihodnje izgubljal zaradi digitalnih valut, ki imajo boljše karakteristike," nam je povedal Jernej Kastelic, vodja skupine za trgovanje s finančnimi instrumenti pri NLB-ju.

Bitcoin vse bližje rekordnim 20 tisoč dolarjem
Kriptovalute tako nadaljujejo rast, XRP (ripple) je v zadnjem tednu poskočil celo za 60 odstotkov, na 0,463 dolarja, bitcoin pa se z velikimi koraki bliža rekordu iz decembra 2017, ko je bila njegova vrednost 20 tisoč dolarjev. Včeraj je bil večinoma tik pod 19 tisoč dolarji. Meja 18 tisoč dolarjev je zelo pomembna, če bo zdržala, bo nov rekord na dosegu roke. Resnejši popravek, ki se občasno nakazuje, se še kar odmika. Čeprav je najpomembnejša kriptovaluta v le osmih mesecih prehodila pot od 3600 do 18700 dolarjev, je prodajni pritisk precej majhen, na strani povpraševanja pa je vedno več institucionalnih vlagateljev.

Analitik Michael Novogratz, ki je sicer pri bitcoinu pogosto bikovsko razpoložen, ugotavlja, da pri vedno več vlagateljih bitcoin spodriva zlato (mimogrede: bikovske stave hedge skladov na cene zlata so bile v tednu do 17. novembra blizu 17-mesečnega dna). Verjame, da se je prava rast šele začela. Napoveduje, da bo do konca naslednjega leta vrednost bitnega kovanca že od 55 do 60 tisoč dolarjev.

Kupci zlata stavijo predvsem na inflacijo
Zlato se je drugi teden zapored precej pocenilo, delno tudi zato, ker v ZDA še ni videti, da bodo kmalu sprejeli nov fiskalni sveženj pomoči. Finančni minister Steven Mnuchin je ob tem presenetljivo poudaril, da bo pomoč, ki so jo ranljivim skupinam ponudili ob spomladanskem valu, ukinjena z 31. decembrom. Cene zlata, ki se praviloma zvišujejo takrat, ko je svet v težavah, so poleti presegle 2000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, nato pa je zmanjkalo moči. Odlivov iz ETF-skladov, ki so vezani na zlato, je v novembru vse več. Cepivo proti covidu-19 odpravlja precej negotovosti, ostaja pa (zaradi izjemnih ukrepov vlad in centralnih bank) strah pred inflacijo, kar bi lahko v prihodnje spet navzgor pognalo vrednost zlata.

Podobna pričakovanja so bila že leta 2011, ko so cene zlata zaradi vseh likvidnostnih ukrepov, povezanih s finančno krizo 2008, prvič presegle 1900 dolarjev (ob tem je takrat grozil tudi razpad evroobmočja), toda nato se je krivulja obrnila navzdol, saj se svet ni soočal z inflacijo, ampak prej z deflacijo, območje evra pa je zdržalo pretrese. Ključni bodo torej podatki o inflaciji in seveda gibanje dolarja. Kadar dolar izgublja, je to skoraj vedno pozitivno za cene zlata.

JPMorgan: v ZDA se bo BDP v prvem četrtletju znižal
Cene nafte so se kljub temu, da spet grozi presežna ponudba, občutno zvišale, brent na tedenski ravni za skoraj pet odstotkov, tako da je spet splezal nad 45 dolarjev. V ozadju je predvsem upanje, da bo Opec+ za vsaj tri mesece zamaknil odločitev o načrtovanem dvigu proizvodnje. Wall Street je po dveh izjemnih tednih, v katerih se je Dow Jones povzpel za 11 odstotkov, v zadnjih petih trgovalnih dneh rahlo izgubljal, borza Nasdaq pa je pridobivala. Novica o učinkovitosti cepiva družbe Moderna proti koronavirusu je v ponedeljek indeksa Dow Jones in S & P 500 še dvignila do novih rekordov, nato pa je šlo navzdol. Okužbe po vsem svetu strahovito naraščajo, ukrepi pa zavirajo gospodarstvo.

Ekonomisti banke JPMorgan so prvi, ki so napovedali, da bodo ZDA v prvem četrtletju 2021 utrpele padec (enoodstoten) BDP-ja. Za drugo četrtletje 2021 napovedujejo 4,5-odstotno rast, za tretje celo 6,5-odstotno. Indeks Ljubljanske borze SBITOP se je od ponedeljka do petka zvišal za 2,2 odstotka, potem ko so se delnice NLB-ja podražile za 8,2 odstotka (spet so nad 40 evri), Krke pa za skoraj pet odstotkov. Krka je v prvih devetih mesecih čisti dobiček povečala za 22 odstotkov, na 210,14 milijona evrov. Petrolov dobiček se je v tem obdobju prepolovil (na 40,5 milijona evrov), tečaj delnice je v petek posledično zdrsnil za poldrugi odstotek, na 314 evrov.