Gre za novo možnost dostopanja do ugodnih posojil, ki bodo namenjena malim kmetijam in mladim kmetom. Značilnosti teh posojil so nižja in fiksna obrestna mera ter bistveno nižja zavarovanja, kot jih poznamo pri bankah.

Male kmetije in mladi kmetje zelo težko pridejo do dolgoročnih posojil pri bankah. Pogosto nimajo primernih dohodkov, problem so tudi zahtevane garancije, opisuje Jaka Kastelic, predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine: "Tukaj se pogovarjamo o najmanj razmerju 1:2, celo 1:3 sem že slišal. Če hočeš kot kmetija vzeti 100 tisoč evrov posojila, moraš zadaj imeti 200 ali 300 tisoč evrov garancije, to pa pomeni 200 tisoč evrov nepremičnin, na katerih imaš hipoteko."

Z uvedbo finančnih instrumentov namerava kmetijsko ministrstvo mladim kmetom in malim kmetijam olajšati dostop do povratnih oblik financiranja, pri čemer bo ministrstvo zagotovilo garancijo za razvojna posojila tistim, ki želijo obnoviti kmetije, izboljšati konkurenčnost, trajnost ali vpeljati digitalizacijo, pojasnjuje Katarina Žagar z ministrstva za kmetijstvo: "Gre za nov ukrep, s tem, da je 20 milijonov evrov namenjenih v obdobju od 2023 do 2027."

Dogovorjeno je, da bodo za male kmetije najprej pripravili razpis za mikroposojila brez zahtev po garanciji, pravi direktor regionalno razvojnega sklada Matjaž Ribaš.

"Gre za brezobrestna posojila z ročnostjo do pet let, znesek posojil je največ 25 tisoč evrov," je pojasnil Ribaš.

Zanje lahko zaprosijo tudi mladi kmetje, čeprav je sicer predviden še en razpis za posojila z garancijo in kapitalskim znižanjem za večje investicije, ki so vredne več 100 tisoč evrov. "Gre za dolgoročno posojilo do milijona evrov in z ročnostjo 20 let," še pojasnjuje Ribaš.

Sredstva za finančne instrumente v kmetijstvu bodo letos namenjena predvsem prizadetim v naravnih nesrečah. Pri ribniškem skladu bodo na voljo že letos.