Poslanci so opravili obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki spreminja obdavčitev kmetijskih subvencij, tako da se bo davek obračunal od dejansko prejetih sredstev, in ne več na podlagi povprečja. Novela pa posega tudi na področje obdavčitve velikih kmetij.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je prepričana, da je zdaj veljavni način obdavčitve na podlagi povprečnih zneskov subvencij v nasprotju s temeljnim načelom obdavčevanja, to je obdavčevanja po gospodarski moči.

Večini višje subvencije od povprečja
Novela bo veljala že za leto 2010. Zavezanci, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so nižji od povprečja, bodo tako že za prejete dohodke v tem letu deležni ugodnejše davčne obravnave.

Za tiste zavezance, ki prejemajo višje subvencije od povprečja - in teh je večina -, pa se bo davčna osnova zvišala, zato osnutek novele za leti 2011 in 2012 določa prehodno obdobje, v katerem se v davčno osnovo všteva le 70 odstotkov dejansko izplačanih obdavčljivih dohodkovnih subvencij. Glede subvencij, ki so bile izplačane letos, pa je predvideno, da bodo obdavčene tako, da bo najugodneje za davčnega zavezanca.

Kmetje: Ne sprejmite zakonodaje, ki nas dodatno bremeni
Nevladne kmetijske organizacije pa so v Ljubljani organizirale razpravo o predlagani noveli zakona o dohodnini in vlado, pristojna ministrstva, DZ in DS pozvale, da upoštevajo njihove zahteve in naj ne sprejmejo zakonodaje, ki kmete dodatno bremeni.

Če pristojni ponovno ne bodo prisluhnili in če jim ne bo uspelo najti rešitve, nevladne kmetijske organizacije poudarjajo, da bodo prisiljene svoje zahteve izraziti z državljansko nepokorščino.

"Dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva je izredno slab"
Razprave, ki so jo organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije, se je udeležilo okrog 170 kmetov in predstavnikov zainteresirane javnosti.

V razpravi so opozorili na izredno slab dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva, ki ga po njihovem mnenju še dodatno ogroža neprimeren in popolnoma nesprejemljiv predlog novele zakona o dohodnini.

DZ bo obravnavo novele nadaljeval v torek
Zahtevajo, da se predlagana novela zakona spremeni, tako da bo dohodninsko osnovo od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predstavljal izključno katastrski dohodek. Prag za obvezen prehod na ugotavljanje dohodninske osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih oziroma normiranih odhodkov (vodenje knjigovodstva) pa naj se dvigne na 7.500 evrov katastrskega dohodka brez pripisanih drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Od vlade, državnega zbora in državnega sveta tudi zahtevajo, da jih dejavno vključijo v dialog o vseh pomembnih vprašanjih s področja kmetijstva in gozdarstva. Ponovno so tudi zahtevali, da se v ekonomsko-socialni svet imenuje tudi predstavnik KGZS kot zastopnik kmetijstva in gozdarstva.

DZ bo obravnavo predloga o noveli zakona o dohodnini nadaljeval v torek.

Kako bo financirana evropska kmetijska politika?
Evropska komisija pa je razgrnila vizijo skupne kmetijske politike po letu 2013, ki naj bi sledila trem glavnim ciljem: zagotavljanju varne in zadostne oskrbe s hrano, boljšemu varovanju okolja ter bolj uravnoteženemu razvoju podeželja. V viziji ni konkretnih predlogov o financiranju te politike v prihodnjem večletnem proračunu Evropske unije.

V letu 2009 je bilo za skupno kmetijsko politiko namenjenih približno 40 odstotkov proračuna unije, kar je sicer bistveno zmanjšanje v primerjavi s položajem izpred nekaj desetletij.